Yaqʼax chupam ri rupam

Yaqʼax rikʼin ri rucholajem

Ri utzil: ¿achkë kʼo chë nqaʼän rchë nwachin qkʼë?

Ri utzil: ¿achkë kʼo chë nqaʼän rchë nwachin qkʼë?

JONTIR röj nqajoʼ chë nbʼix chqij chë yoj utziläj taq winäq. Ye kʼa kʼïy mul kan kʼayewal nuʼän chqawäch nqakʼüt ri utzil rma ye kʼïy winäq xa nkitzelaj ri ütz (2 Tim. 3:3). Rkʼë jbʼaʼ yë ryeʼ yechaʼö achkë ri ütz chqä ri ma ütz ta nkiʼän, y riʼ nuʼän chë kʼïy mul nkiʼij chë «ri ütz ya riʼ ri itzel y ri itzel ya riʼ ri ütz» (Is. 5:20). Y, rma ri mak kʼo qa chqij o ri ye qaqʼaxan pä pa qakʼaslemal, nkiʼän chë xa más kʼayewal nuʼän chqawäch nqakʼüt ri utzil. Y rma riʼ, rkʼë jbʼaʼ junan nqanaʼ rkʼë jun qachʼalal ixöq ri ryaʼon pä ruqʼij Jehová kʼïy junaʼ, ryä nuʼij: «Kan kʼayewal nuʼän chi nwäch nnmaj chë yïn jun utziläj winäq».

Tapeʼ ke riʼ, kʼo jun utziläj rutzjol: ¡Jontir röj nqkowin nqaʼän chë nwachin ri utzil qkʼë! Re naʼoj reʼ jun chkë ri naʼoj ri nwachin rkʼë ri loqʼoläj espíritu, ri más ruchqʼaʼ chwäch xa bʼa achkë kʼayewal nqanaʼ o nqaqʼaxaj. Tqatzʼetaʼ achkë riʼ ri utzil chqä achkë rubʼanik nqakʼüt más chpan qakʼaslemal.

¿ACHKË RIʼ RI UTZIL?

Ri utzil ya riʼ ri naʼoj ri nukʼüt jun utziläj winäq, ri ma itzel ta runaʼoj chqä nutäj ruqʼij rchë nukʼwaj jun chʼajchʼöj kʼaslemal. Ri winäq kʼo ri utzil rkʼë ronojel mul nukanuj rubʼanik rchë yertoʼ ri nkʼaj chik chqä rchë nuʼän achkë nkʼatzin chkë.

Rkʼë jbʼaʼ qataman kiwäch jojun winäq ri janina ütz kinaʼoj, ri ma nkikʼewaj ta nkiʼän utzil chkë ri ki-familiares o ri kichiʼil. Ye kʼa ri winäq ri ütz ntzʼetetäj rma Dios ma xa xuʼ ta riʼ nuʼän. Kantzij na wä chë majun ta jun kan tzʼaqät rubʼanik xtukʼüt ri naʼoj riʼ, rma le Biblia nuʼij chë «majun ta jun winäq chwäch le Ruwachʼulew ri kan jïk rukʼaslemal chqä ma xtmakun ta» (Ecl. 7:20). Y ri apóstol Pablo xuʼij: «Rïn ntaman chë wkʼë rïn, ntel chë tzij ri nchʼakul, majun ütz ta kʼo» (Rom. 7:18). Rma riʼ, we nqajoʼ nwachin ri naʼoj riʼ qkʼë, nkʼatzin nqakʼän qanaʼoj chrij Jehová, ri achoq rkʼë naläx wä pä ri utzil.

«JEHOVÁ KAN ÜTZ RUNAʼOJ»

Yë Jehová nbʼin achkë riʼ ri ütz. Ri xtzʼibʼan jun chkë ri salmo xuʼij reʼ che rä Dios: «Rït kan ütz anaʼoj chqä najin naʼän ri ütz. Takʼutuʼ ri apixaʼ chi nwäch» (Sal. 119:68). Tqatzʼetaʼ ri kaʼiʼ naʼoj chrij ri utzil nukʼüt Dios ri kʼo chpan re salmo reʼ.

Jehová kan ütz runaʼoj. Ri utzil ya riʼ jun naʼoj ri ronojel mul nukʼüt Jehová. Tqatzʼetaʼ achkë xbʼanatäj taq ryä xuʼij reʼ che rä Moisés: «Rïn xtinbʼän chë ri utzil kʼo wkʼë xtqʼax chawäch rït». Y taq Jehová xkʼüt yän ri nimaläj ruqʼij chqä ri utzil kʼo rkʼë, Moisés xkʼoxaj re tzij reʼ: «Jehová, Jehová, jun Dios ri kʼo joyowanïk rkʼë, ri ma chanin ta nkatäj ryowal chqä ma nkʼis ta ri ajowabʼäl rkʼë, ri majun bʼëy yixryaʼon ta qa, ri nukʼüt ajowabʼäl chkiwäch pa mil winäq, ri nuküy kimak ri winäq, ye kʼa ma xttoʼ ta kiwiʼ ri yebʼanö ri itzelal» (Éx. 33:19; 34:6, 7). Rma riʼ, nqʼax chqawäch chë ri utzil kʼo rkʼë Jehová kan jun peraj che rä ri runaʼoj. Taq Jesús xjeʼ chwäch le Ruwachʼulew, ronojel mul xkʼüt ri utzil. Tapeʼ ke riʼ, ryä xuʼij: «Majun ta jun ri kan utziläj runaʼoj, xa xuʼ jun, ya riʼ Dios» (Luc. 18:19).

Nqatzʼët ri utzil kʼo rkʼë Jehová rma jontir ri rubʼanon qa.

Jehová nuʼän ri ütz. Ri utzil kʼo rkʼë Dios nqʼalajin rkʼë ronojel ri nuʼän. Le Biblia nuʼij: «Jehová kan ütz runaʼoj nuʼän qkʼë jontir, y ri  rujoyowanïk nqʼalajin rkʼë jontir ri rubʼanon qa» (Sal. 145:9). Jehová nukʼüt ri utzil taq ma yerchaʼ ta ri winäq chqä taq nuyaʼ kikʼaslemal, y nuyaʼ jontir ri nkʼatzin chkë rchë yekʼaseʼ (Hech. 14:17). Chqä nukʼüt ri naʼoj riʼ taq nuküy kimak. Ri xtzʼibʼan jun chkë ri salmo xuʼij: «Rït Jehová, rït kan ütz anaʼoj chqä ayoʼen chik rchë naküy qamak» (Sal. 86:5). Ütz nqayaʼ chwäch qan chë «Jehová ma xtuqʼät ta ronojel ri ütz chkiwäch ri kikʼwan jun jïk kʼaslemal» (Sal. 84:11).

«TITAMAJ NIʼÄN RI ÜTZ»

Rma Jehová kan achiʼel rubʼanik ryä kan ke riʼ rubʼanon qa chqë, röj nqkowin nqaʼän chë nwachin ri utzil qkʼë (Gén. 1:27). Ye kʼa le Biblia nuʼij reʼ chqë röj ri rusamajelaʼ Dios: «Titamaj niʼän ri ütz» (Is. 1:17). Tqatzʼetaʼ achkë oxiʼ naʼoj ri kʼo chë yeqasmajij rchë nwachin ri jun utziläj naʼoj riʼ qkʼë.

Naʼäy, nkʼatzin nqakʼutuj ri loqʼoläj espíritu che rä Dios. Riʼ xtqrtoʼ rchë ütz xtqrtzʼët Dios (Gál. 5:22). Ri loqʼoläj espíritu chqä nqrtoʼ rchë nqajoʼ nqaʼän ri ütz chqä nqatzelaj ri itzel (Rom. 12:9). Le Biblia chqä nuʼij chë Jehová nuyaʼ qachqʼaʼ rchë ryon ri ütz xkeqaʼän chqä xkeqaʼij (2 Tes. 2:16, 17).

Rukaʼn, kʼo chë nqaskʼij ruwäch ri Ruchʼaʼäl Dios. Taq nqaʼän riʼ, Jehová nukʼüt ri bʼey rchë ri ütz chqawäch, chqä nqrtjoj chë yeqaʼän ütz taq bʼanobʼäl (Prov. 2:9; 2 Tim. 3:17). Taq nqaskʼij ruwäch le Biblia chqä nqchʼobʼon chrij, nqanujsaj ri qan rkʼë ri utziläj taq naʼoj chrij Dios chqä chrij ri ruraybʼal. Reʼ yeʼok achiʼel ta jun bʼeyomäl chqawäch ri yojkitoʼ taq nkʼatzin qatoʼik (Luc. 6:45; Efes. 5:9).

Rox, kʼo chë nqatäj qaqʼij rchë nqakʼän qanaʼoj chkij ri yebʼanö ri ütz (3 Juan 11). Chpan le Biblia yeqïl kʼïy utziläj taq tzʼetbʼäl ri ütz nqakʼän qanaʼoj chkij. Tapeʼ Jehová chqä Jesús ya riʼ yeyaʼö qa ri más ütz tzʼetbʼäl chqawäch, yeqïl chqä nkʼaj chik tzʼetbʼäl ri kʼïy qanaʼoj nkiyaʼ qa. Rkʼë jbʼaʼ npë pa qajolon Tabita chqä Bernabé (Hech. 9:36; 11:22-24). Tqakanuj más qanaʼoj chkij ri winäq riʼ chpan le Biblia, chqä tqatzʼetaʼ achkë rubʼanik xekitoʼ ri nkʼaj chik. Chrij riʼ tqatzʼetaʼ achkë rubʼanik nqatoʼ jun qachʼalal pa qa-familia o pa congregación ri nkʼatzin rutoʼik. Tabita chqä Bernabé kʼïy utzil xekïl rma xekiʼän utzil pa kiwiʼ ri nkʼaj chik. Röj chqä xtbʼanatäj riʼ qkʼë we xtqakʼän qanaʼoj chkij.

Komä chqä, ye kʼïy winäq nkitäj kiqʼij rchë nkikʼüt ri utzil, achiʼel ri ukʼwäy taq bʼey pa congregación. Ryeʼ nkiyaʼ jun utziläj tzʼetbʼäl chqawäch rma ye ajsamajel taq winäq chqä nkiloqʼoqʼej ri ütz. Y ma keqamestaj ta ri  qachʼalal ixoqiʼ. Le Biblia nuʼij chë ryeʼ ye «tijonel rchë ri ütz», y nkikʼüt riʼ rkʼë ri nkiʼij chqä ri nkiʼän (Tito 1:8; 2:3). Jun qachʼalal rubʼiniʼan Roslyn nuʼij: «Kʼo jun wachiʼil ri kan nqä chwäch yertoʼ chqä nukʼuqbʼaʼ kikʼuʼx ri qachʼalal pa congregación. Ryä nutzʼët achkë najin nkiqʼaxaj chqä nqä chwäch nuʼän koköj taq spanïk chkë o nkanuj jun chik rubʼanik rchë yertoʼ. Chi nwäch rïn, ryä kan jun utziläj winäq».

Jehová nuʼij chkë ri rusamajelaʼ chë tkikanuj ri ütz (Amós 5:14). We xtqaʼän riʼ, xtqanaʼ más ajowabʼäl chrij ri rupixaʼ chqä xtqayaʼ chwäch qan rchë xa xuʼ ri ütz xtqaʼän chwäch ryä.

Röj nqatäj qaqʼij rchë ütz qanaʼoj nqaʼän kikʼë ri winäq

Ye kʼa rchë nqakʼüt ri utzil, ma ntel ta chë tzij chë kʼo chë nqaʼän nimaläj taq bʼanobʼäl chkë ri winäq. Tqayaʼ jun tzʼetbʼäl. Rchë chë jun kotzʼij nkʼïy, ma xa xuʼ ta jun mul nqapujij qa kʼïy yaʼ pa rwiʼ, nkʼatzin chë chaq taqïl nqay-aj. Ke riʼ chqä nbʼanatäj taq nqakʼüt ri utzil. Nqakʼüt ri naʼoj riʼ taq nqaʼän kʼïy koköj taq bʼanobʼäl rchë yeqatoʼ ri nkʼaj chik.

Le Biblia nuʼij chë jontir kʼo chë nqakanuj rubʼanik rchë nqaʼän ri ütz pa kiwiʼ ri nkʼaj chik (2 Tim. 2:21; Tito 3:1). We nqatzʼët achkë najin nkiqʼaxaj ri qachʼalal, xtqïl rubʼanik rchë ütz kitoʼik xtqayaʼ chqä rchë xtqakʼuqbʼaʼ kikʼuʼx (Rom. 15:2). Rchë nqaʼän riʼ, rkʼë jbʼaʼ xtkʼatzin xtqayaʼ ri achkë kʼo qkʼë (Prov. 3:27). Rkʼë jbʼaʼ ütz nqaʼän invitar jun qachʼalal rchë nqakʼuqbʼalaʼ qakʼuʼx chqawäch o rchë ntäj jun rway qkʼë tapeʼ ma kan ta achkë rubʼanik ri rukïl wäy xtqayaʼ che rä. We qataman ruwäch jun qachʼalal yawaʼ, rkʼë jbʼaʼ ütz nqatäq äl jun ru-tarjeta o jun ru-mensaje, ütz chqä nqabʼetzʼetaʼ chrachoch o nqaskʼij äl pa teléfono. Kantzij na wä chë kan kʼo kʼïy rubʼanik rchë nqaʼij utziläj taq tzij chkë ri qachʼalal. Riʼ xtukʼuqbʼaʼ kikʼuʼx chqä xtyaʼ utzil pa kiwiʼ (Efes. 4:29).

Achiʼel nuʼän Jehová, röj chqä nqatäj qaqʼij rchë nqaʼän utzil pa kiwiʼ ri winäq, rma riʼ, ma yeqachaʼ ta. Jun rubʼanik rchë nqakʼüt riʼ ya riʼ taq nqatzjoj le Biblia chkë. Achiʼel xuʼij qa Jesús, röj chqä ütz qanaʼoj nqaʼän kikʼë jontir winäq, yajün ri itzel nkinaʼ chqë (Luc. 6:27). Majun bʼëy xtqanaʼ chë xa xqsach rma ütz qanaʼoj xqaʼän kikʼë ri winäq, rma ri naʼoj riʼ kan rkʼë ri loqʼoläj espíritu nwachin wä (Gál. 5:22, 23). We nqaʼän ri ütz, tapeʼ nyaʼöx kʼayewal pa qawiʼ rma nqayaʼ ruqʼij Dios, rkʼë jbʼaʼ xtuʼän chë ye kʼo winäq xtkajoʼ xkeʼok pa rutinamit Jehová, y ke riʼ xtqayaʼ ruqʼij Dios (1 Ped. 3:16, 17).

RI UTZIL XKEQÏL WE XTQAʼÄN RI ÜTZ

Le Biblia nuʼij chë «ri winäq ri ütz runaʼoj» kʼo utzil xtrïl rma rubʼanobʼal (Prov. 14:14). Jun chkë ri utzil riʼ ya riʼ chë ri winäq rkʼë jbʼaʼ más ütz kinaʼoj xtkiʼän qkʼë (Prov. 14:22). Y tapeʼ ma nbʼanatäj ta riʼ, rkʼë jbʼaʼ rma ütz qanaʼoj nqaʼän kikʼë, eqal eqal xtkijäl kinaʼoj chqä más kiʼ kikʼuʼx xtkiʼän qkʼë (Rom. 12:20).

Kʼïy chkë ri qachʼalal nkiʼij chë kilon utzil rma kiyaʼon qa rubʼanik ri itzelal chqä kibʼanon ri ütz. Tqatzʼetaʼ achkë xbʼanatäj rkʼë ya Nancy. Ryä nuʼij: «Rïn ma nqä ta wä chi nwäch nbʼän ri nbʼix chwä, nkʼwan wä jun tzʼil kʼaslemal chqä ma nyaʼ ta wä kiqʼij ri winäq. Ye kʼa taq xintamaj ri nuʼij Dios chrij ri ütz chqä xinchäp kisamajxik ri naʼoj riʼ, eqal eqal xinnaʼ kiʼkʼuxlal. Komä más nwajoʼ qa wiʼ rïn chqä nnaʼ chë kʼo yikʼatzin wä».

Xtqayaʼ kiʼkʼuxlal pa ran Jehová we xtqatäj qaqʼij rchë nwachin ri utzil qkʼë. Ya riʼ kʼo ta chë más ruqʼij chqawäch röj. Jehová nutzʼët ri nqaʼän tapeʼ ri nkʼaj chik ma nkitzʼët ta. Chqä nutzʼët ronojel ri qachʼobʼonïk chqä qabʼanobʼal ri ye ütz (Efes. 6:7, 8). ¿Achkë utzil nqïl rma riʼ? Le Biblia nuʼij: «Ri winäq ütz runaʼoj, ütz ntzʼetetäj rma Jehová» (Prov. 12:2). Rma riʼ, tqatjaʼ qaqʼij rchë nwachin ri utzil qkʼë. We xtqaʼän riʼ, Jehová nuʼij chqë chë xtyaʼ qaqʼij chqä xtyaʼ uxlanen pa qan (Rom. 2:10).