Yaqʼax chupam ri rupam

Yaqʼax rikʼin ri rucholajem

 TJONÏK 6

Ma tqayaʼ ta qa rukʼwaxik ri jïk kʼaslemal

Ma tqayaʼ ta qa rukʼwaxik ri jïk kʼaslemal

«Tapeʼ xkinapon chwäch kamïk, rïn majun bʼëy xtinyaʼ ta qa rukʼwaxik ri jïk kʼaslemal» (JOB 27:5).

BʼIX 34 Caminaré en integridad

RI XTQATZʼËT QA *

1. ¿Achkë rubʼanik xkikʼüt ri Testigos ri xeqatzjoj qa chë ma nkajoʼ ta nkiqʼäj rutzij Jehová?

QCHʼOBʼON chkij re oxiʼ tzʼetbʼäl reʼ: Jun qʼopoj kʼo pa tijobʼäl y ri tijonel nuʼij chkë jontir chë kejeʼ chpan jun nmaqʼij. Ye kʼa ri qʼopoj retaman chë ri nmaqʼij riʼ ma nqä ta chwäch Dios. Rma riʼ, rkʼë qasanriʼïl nuʼij che rä ri tijonel chë ma xtjeʼ ta kikʼë. Jun kʼajol najin nutzjoj le Biblia, ye kʼa nutzʼët chë ri jay ya yeʼok apü xa rachoch jun rachiʼil ri ntzeʼen wä chkij ri testigos de Jehová. Tapeʼ nkʼïx chqä nuxiʼij riʼ, ryä nbʼä y nukokaj ruchiʼ ri jay. Jun tataʼaj kʼo pa rusamaj y ri ru-jefe nuʼij che rä chë tubʼanaʼ jun samaj ri xa nuqʼäj rutzij ri qʼatbʼäl tzij pa rutinamit, o tubʼanaʼ jun tzʼukün tzij. Tapeʼ retaman chë rkʼë jbʼaʼ xtesäx rusamaj, nbʼä rkʼë ru-jefe y nbʼeruʼij che rä chë ma xtuʼän ta riʼ rma Dios ma nqä ta chwäch ri bʼanobʼäl riʼ (Rom. 13:1-4; Heb. 13:18).

2. ¿Achkë kʼutunïk xkeqaqʼalajsaj chpan re tjonïk reʼ, y achkë rma?

2 ¿Achkë komä naʼoj xkikʼüt ri oxiʼ Testigos ri xeqatzjoj qa? Rkʼë jbʼaʼ xtqaʼij jojun naʼoj, achiʼel ri ma xkixiʼij ta kiʼ chqä xkiʼij ri kantzij. Ye kʼa kʼo jun naʼoj ri kan más xqʼalajin chkij: ri jïk kʼaslemal. Chë oxiʼ nkitäj kiqʼij rchë nkiʼän ri nqä chwäch Jehová chqä nkinmaj rutzij. Kantzij na wä chë Jehová janina kiʼ rukʼuʼx kimä ri qachʼalal riʼ. Röj chqä nqajoʼ chë ri Jehová nunaʼ kiʼkʼuxlal qmä röj. Rma riʼ, keqaqʼalajsaj re kʼutunïk reʼ: ¿Achkë ntel chë tzij ri nakʼwaj jun jïk kʼaslemal? ¿Achkë rma nkʼatzin nqakʼwaj ri kʼaslemal riʼ? ¿Y achkë rubʼanik nqakowirsaj ri qaraybʼal rchë nqakʼwaj jun jïk kʼaslemal tapeʼ kʼayewal nuʼän chqawäch?

¿ACHKË NTEL CHË TZIJ RI NAKʼWAJ JUN JÏK KʼASLEMAL?

3. a) ¿Achkë ntel chë tzij ri nakʼwaj jun jïk kʼaslemal? b) ¿Achkë tzʼetbʼäl nqtoʼö rchë nqʼax chqawäch ri ntel chë tzij ri nakʼwaj jun jïk kʼaslemal?

3 Ri nakʼwaj jun jïk kʼaslemal ntel chë tzij nanaʼ jun nüm ajowabʼäl chrij Jehová chqä majun xtbʼanö chawä chë naqʼäj rutzij. Ri pa chʼaʼäl hebreo, taq le Biblia nuʼän traducir ri tzij «jïk kʼaslemal»  nchʼö chrij ri tzʼaqät, ri chʼajchʼöj o ma yawaʼ ta. Jun tzʼetbʼäl. Ri Pixaʼ nuʼij chë taq ri israelitas nkikʼwaj jun chköp rchë nbʼekispaj che rä Jehová, kʼo chë majun ruyabʼil ta (Lev. 22:21, 22). * Ryeʼ majun rma nkikʼwaj jun chköp ri majun ta jun raqän, jun ruxkïn o jun ruwäch, o xa yawaʼ. Chwäch Jehová janina ruqʼij chë ri chköp nbʼespäx che rä yetzʼaqät ruqʼaʼ raqän chqä ma yawaʼ ta (Mal. 1:6-9). ¿Achkë rma Jehová nrajoʼ chë kan tzʼaqät ri yeqayaʼ che rä? Re jun chik tzʼetbʼäl xtqrtoʼ rchë xtqʼax chqawäch. Taq röj nqalöqʼ jun fruta, ma xtqachaʼ ta jun ri xa ye kʼo jül chrij o xa nrajoʼ na jun wechʼ. Röj xa xtqachaʼ jun ri tzʼaqät chqä ma qʼinäq ta. Ke riʼ chqä ri qajowabʼäl chrij Jehová, ryä nrajoʼ chë tqajoʼ rkʼë ronojel qan o tqakʼwaj jun jïk kʼaslemal.

4. a) Taqʼalajsaj achkë rma ma nkʼatzin ta tzʼaqät nqaʼän che rä jontir rchë nqakʼwaj jun jïk kʼaslemal. b) Achiʼel nuʼij Salmo 103:12 kʼa 14, ¿achkë rma Jehová ma nchʼojin ta chqij?

4 Rma qataman chë xa yoj ajmakiʼ chqä kʼïy nqsach wä, rkʼë jbʼaʼ nqakʼutuj qa reʼ chqawäch: «Rchë nqakʼwaj jun jïk kʼaslemal, ¿nkʼatzin komä chë tzʼaqät nqaʼän che rä jontir?». Manä. Tqatzʼetaʼ achkë rma nqaʼij manä. Naʼäy, rma Jehová ma chrij ta ri qamak nuyaʼ wä ran. Ri Ruchʼaʼäl nuʼij: «Xa ta yë ri mak yeʼatzʼët rït Jah, rït Jehová, ¿achkë ta kʼa xtkowin xtpaʼeʼ chawäch?» (Sal. 130:3). Ryä retaman chë röj xa nqmakun, rma riʼ ma nupoqonaj ta nqrküy (Sal. 86:5). Rukaʼn, rma Jehová retaman chë röj kʼo ri ma nqkowin ta nqaʼän, ryä ma nchʼojin ta chqij (taskʼij ruwäch Salmo 103:12-14 *). Rma riʼ, ¿achkë ntel chë tzij nq-ok tzʼaqät chwäch ryä o nqakʼwaj jun jïk kʼaslemal?

5. ¿Achkë rubʼanik nqrtoʼ ri ajowabʼäl rchë xtqakʼwaj jun jïk kʼaslemal?

5 Ri nqtoʼö rchë nqakʼwaj jun jïk kʼaslemal ya riʼ ri ajowabʼäl. Rma Jehová ya riʼ ri Qatataʼ, kan ütz chë kan tzʼaqät ri ajowabʼäl nqakʼüt chrij chqä ma nqayaʼ ta qa. We ma xtqayaʼ ta qʼij chë xtkʼis ri qajowabʼäl chrij tapeʼ xkeqïl kʼayewal, ya riʼ xtkʼutü chë qakʼwan jun jïk kʼaslemal (1 Crón. 28:9; Mat. 22:37). Qchʼobʼon chik jbʼaʼ chkij ri oxiʼ Testigos ri xeqatzjoj qa pa naʼäy. Ri qʼopoj ma nrajoʼ ta wä nikʼo rukʼuʼx pa tijobʼäl, ri kʼajol ma nrajoʼ ta wä nutzäq rukʼïx rma nutzjoj le Biblia, y ri tataʼaj ma nrajoʼ ta wä nesäx rusamaj. Tapeʼ ke riʼ, ¿achkë rma xkipabʼaʼ kiʼ chkiwäch ri winäq? Rma chkiwäch ryeʼ más ruqʼij ri nkiʼän ri nqä chwäch Jehová chqä kitaman chë ri rupixaʼ kan yejïk. Ri kajowabʼäl chrij Jehová ya riʼ nbʼanö chë xa bʼaʼ achkë na ri nkiʼän kan yë ryä nkiyaʼ pa naʼäy. Ke riʼ nkikʼüt chë kikʼwan jun jïk kʼaslemal.

¿ACHKË RMA JANINA RUQʼIJ NQAKʼWAJ RI JÏK KʼASLEMAL?

6. a) ¿Achkë rma chqajujnal kʼo chë nqatäj qaqʼij rchë nqakʼwaj jun jïk kʼaslemal? b) ¿Achkë rubʼanik xkikʼüt Adán y Eva chë ma kikʼwan ta chik jun jïk kʼaslemal?

6 ¿Achkë rma janina ruqʼij chë chqajujnal nqakʼwaj ri jïk kʼaslemal? Rma Satanás rupabʼan riʼ chwäch Jehová chqä chqajujnal rutzʼukun tzij chqij. Chwäch ri jardín de Edén, ri itzel ángel riʼ xok Satanás, ntel chë tzij «nupabʼaʼ riʼ chwäch Dios». Ryä kan xutzʼilbʼisaj rubʼiʼ Dios rma achiʼel ta xuʼij chë Jehová jun itzel qʼatöy tzij, xa xuʼ ryä nuchʼöbʼ qa riʼ chqä xa nutzʼük tzij. Ye kʼa Adán y Eva xa yë Satanás xkinmaj rutzij y xkiqʼäj rutzij Jehová (Gén. 3:1-6). Taq ri Adán y Eva ye kʼo wä pa jardín de Edén, xyaʼöx wä qʼij chkë rchë xkinmirsaj ri kajowabʼäl chrij Jehová. Ye kʼa taq Satanás xpabʼaʼ riʼ chwäch Jehová, xqʼalajin chë ri kajowabʼäl ryeʼ ma tzʼaqät ta chik o ma kikʼwan ta chik jun jïk kʼaslemal. Taq xeqʼax ri junaʼ, pa ruqʼij qa Job, xpë chik re jun kʼayewal  reʼ: ¿Ye kʼo komä winäq nkinmaj rutzij Jehová rma ajowabʼäl, ntel chë tzij, yekowin komä ri winäq nkikʼwaj jun jïk kʼaslemal?

7. Achiʼel nuʼij Job 1:8 kʼa 11, ¿achkë rubʼanik xtzʼët Jehová ri kʼaslemal rukʼwan wä Job, y achkë rubʼanik xtzʼët Satanás?

7 Job xjeʼ chwäch le ruwachʼulew taq ri israelitas ye kʼo wä Egipto. Chpan qa ri qʼij riʼ, majun ta chik jun winäq rukʼwan jun jïk kʼaslemal achiʼel wä rukʼwan Job. Tapeʼ ryä xmakun achiʼel wä jontir röj, Jehová janina xrajoʼ rma rubʼanik rukʼaslemal. Rkʼë jbʼaʼ Satanás ya rubʼin wä chik che rä Jehová chë ri winäq ma yekowin ta nkikʼwaj jun jïk kʼaslemal. Rchë Dios nukʼüt chë Satanás ma tzij ta ntzjon, xuʼij che rä chë tutzʼetaʼ ri kʼaslemal rukʼwan Job. Chrij riʼ, Satanás xuʼij che rä Dios chë tuyaʼ qʼij che rä rchë nuyaʼ kʼayewal pa ruwiʼ, ke riʼ xtqʼalajin we Job rukʼwan ri jïk kʼaslemal rma ajowabʼäl chrij Dios. Jehová kan rukʼuqbʼan wä rukʼuʼx chrij Job, ke riʼ xyaʼ qʼij che rä Satanás (taskʼij ruwäch Job 1:8-11 *).

8. ¿Achkë kʼayewal xeruyaʼ Satanás pa ruwiʼ Job?

8 Satanás kan itzel runaʼoj chqä jun kamsanel. Jontir xmäj che rä Job: ri rubʼeyomal, ri rusamajelaʼ, xqasaj ruqʼij chkiwäch ri winäq chqä xerkamsaj ri lajuj ralkʼwal ri janina yerajoʼ. Chrij riʼ, xyaʼ jun itzel chʼaʼk chrij ri janina yetiʼon. Ri rixjayil janina wä ntiʼon ran rma ri najin nuqʼaxaj Job, rma riʼ xuʼij che rä chë ma tutäj ta chik ruqʼij, xa tukʼastaj qa rupaläj Dios y tkäm. Job  kan xrayij ri kamïk, ye kʼa ma xyaʼ ta qa rukʼwaxik ri jïk kʼaslemal. Chrij riʼ, Satanás xksaj chik jun kʼayewal chrij, xeruksaj ri oxiʼ rachiʼil Job. Ri achiʼaʼ riʼ ronojel qʼij xbʼekitzʼetaʼ Job, ye kʼa ma xkikʼuqbʼaʼ ta rukʼuʼx, xa xkipixabʼaj chqä xa itzel xetzjon chrij. Xkiʼij che rä chë yë Dios ri najin nyaʼö pä ri tijöj poqonal pa ruwiʼ y majun rejqalen chwäch we Job nukʼwaj jun jïk kʼaslemal o manä. Chqä xkiʼij che rä Job chë achiʼel ta kan itzel runaʼoj y kan taqäl chrij ri najin nuqʼaxaj (Job 1:13-22; 2:7-11; 15:4, 5; 22:3-6; 25:4-6).

9. Tapeʼ janina kʼayewal xerïl, ¿achkë wä ri xyaʼ chwäch ran Job?

9 ¿Achkë xuʼän Job chkiwäch ri kʼayewal? Ryä xa ajmak, rma riʼ xpë ryowal y xchapon chkë ri oxiʼ achiʼaʼ ri itzel kinaʼoj. Chrij riʼ xutzolij riʼ rma ye kʼo jojun tzij xeruʼij ri ma xchʼöbʼ ta, rma xa más xutoʼ riʼ ryä chwäch ri ruchojmilal Dios (Job 6:3; 13:4, 5; 32:2; 34:5). Tapeʼ janina wä rutjon poqän, ma xyaʼ ta qa rij chwäch Dios. Ma xnmaj ta kitzij ri itzel taq rachiʼil. Job xuʼij: «Rïn majun bʼëy xtinbʼij ta chë rïx achiʼel ta majun imak. Tapeʼ xkinapon chwäch kamïk, rïn majun bʼëy xtinyaʼ ta qa rukʼwaxik ri jïk kʼaslemal» (Job 27:5). Rkʼë ri xuʼij, Job kan ruyaʼon wä chwäch ran chë xa bʼaʼ achkë na kʼa ri xtbʼanatäj, ryä majun bʼëy xtyaʼ qa rukʼwaxik ri jïk kʼaslemal. Ke riʼ chqä ütz nqaʼän röj.

10. ¿Achkë rubʼanik nqrjïkʼ apü röj ri xuʼij Satanás chrij Job?

10 ¿Achkë rubʼanik nqrjïkʼ apü röj ri xuʼij Satanás chrij Job? Satanás nuʼij chë röj ma rma ta ajowabʼäl nqayaʼ ruqʼij Jehová, ryä nuʼij chë röj xtqayaʼ qa Jehová xa xuʼ rchë xtqaköl qakʼaslemal chwäch jun kʼayewal chqä chë ma nqkowin ta nqakʼwaj jun jïk kʼaslemal (Job 2:4, 5; Rev. 12:10). ¿Achkë nqanaʼ rma ri nuʼij Satanás? ¿Tapeʼ ntiʼon qan rma riʼ? Qchʼobʼon chrij reʼ: Jehová kan nukʼuqbʼaʼ rukʼuʼx chqij, rma riʼ nuyaʼ qʼij chë Satanás yeruyaʼ kʼayewal chqij. Riʼ nuyaʼ qʼij chqë rchë nqakʼüt chë Satanás ma tzij ta ntzjon chqä chë röj nqkowin nqakʼwaj jun jïk kʼaslemal. Y Dios nuʼij chë nqrtoʼ rchë nqaʼän riʼ (Heb. 13:6). ¡Janina ütz chë Jehová nukʼuqbʼaʼ rukʼuʼx chqij! ¿Xqʼalajin chqawäch achkë rma janina ruqʼij ri nqakʼwaj jun jïk kʼaslemal? Rma rkʼë riʼ nqakʼüt chë Satanás jun ajtzʼuküy tzij, chqä nqtoʼon rchë nqachʼajchʼobʼej rubʼiʼ Jehová y nqakʼüt chë ryä jun utziläj qʼatöy tzij. Rma riʼ, ¿achkë xtqtoʼö rchë ma xtqayaʼ ta qa rukʼwaxik ri jïk kʼaslemal?

¿ACHKË XTQTOʼÖ RCHË XTQAKʼWAJ JUN JÏK KʼASLEMAL?

11. ¿Achkë nqatamaj chrij ri xuʼän Job?

11 Chpan ri rukʼisbʼäl taq qʼij ri yoj kʼo komä, Satanás kan rutzaqon ruchqʼaʼ chkij ri rusamajelaʼ Dios (2 Tim. 3:1). Rma riʼ, ¿achkë rubʼanik nqakowirsaj ri qaraybʼal rchë ma nqayaʼ ta qa rukʼwaxik ri jïk kʼaslemal? Ütz nqakʼän qanaʼoj chrij Job. Taq majanä wä kerïl kʼayewal, ryä ya kʼïy chik mul rukʼutun pä chë rukʼwan jun jïk kʼaslemal. Tqatzʼetaʼ achkë xtoʼö rchë xuʼän riʼ chqä achkë rubʼanik nqakʼän qanaʼoj chrij.

¿Achkë xtqtoʼö rchë xtqakowirsaj ri qaraybʼal rchë ma xtqayaʼ ta qa rukʼwaxik ri jïk kʼaslemal? (Tatzʼetaʼ ri peraj 12). *

12. a) Achiʼel nuʼij Job 26:7, 8 chqä 14, ¿achkë xtoʼö Job rchë kan xel rukʼuʼx chrij ri yerbʼanon Jehová? b) ¿Achkë xtqtoʼö röj rchë kan xttel qakʼuʼx chqä chrij ri yerbʼanon Jehová?

12 Xnmirsaj rajowabʼäl chrij Dios taq xtzʼët ri kibʼanik ri rusamaj. Job kan xjäm ruwäch rchë xernukʼuj jontir ri yerbʼanon Jehová (taskʼij ruwäch Job 26:7, 8, 14 *). Ryä kan xel rukʼuʼx taq xchʼobʼon chrij ri Ruwachʼulew, ri kaj, ri sutzʼ chqä ri qlojay. Ye kʼa xuʼij chqä chë xa jbʼaʼ ok retaman chrij ri yerbʼanon Dios. Job kan xloqʼoqʼej chqä ri xkʼüt Jehová chwäch, y rma riʼ xuʼij: «Kan janina nloqʼoqʼen ri tzij ri yeʼel pa ruchiʼ» (Job 23:12). Ri xnaʼ Job chrij Jehová xtoʼ rchë xrajoʼ chqä xuʼän ri achkë nqä chwäch.  Chqä xtoʼ rchë xnmirsaj ri ruraybʼal rchë ma xyaʼ ta qa rukʼwaxik ri jïk kʼaslemal. Achiʼel wä xuʼän Job, röj chqä ütz nqajäm qawäch rchë nchʼobʼon chrij ri yerbʼanon Jehová. Komä, ri winäq más kitaman chrij ri yerbʼanon Jehová ke chwäch pa ruqʼij qa Job. Y rma le Biblia kan tzʼaqät, reʼ nqrtoʼ chqä rchë ütz ütz nqatamaj ruwäch Dios. Jontir ri nqatamaj xtqrtoʼ rchë kan xttel qakʼuʼx chrij ri yerbʼanon Jehová chqä xtqayaʼ ruqʼij. Chqä xtqrtoʼ rchë xtqanmaj rutzij, más xtqajoʼ y xtunimirsaj ri qaraybʼal rchë ma xtqayaʼ ta qa rukʼwaxik ri jïk kʼaslemal (Job 28:28).

Rchë nqakowirsaj ri qaraybʼal rchë nqakʼwaj ri jïk kʼaslemal, kʼo chë nqatzelaj ri pornografía. (Tatzʼetaʼ ri peraj 13). *

13, 14. a) Achiʼel nuʼij Job 31:1, ¿achkë rubʼanik xkʼüt Job chë xnmaj tzij? b) ¿Achkë rubʼanik nqakʼän qanaʼoj chrij Job?

13 Xa bʼaʼ achkë na ri xeruʼän, kan xnmaj rutzij Dios. Job retaman wä chë rchë nukʼwaj ri jïk kʼaslemal kʼo chë nunmaj rutzij Jehová. Y kantzij na wä chë taq nqanmaj rutzij Dios najin nqakowirsaj ri qaraybʼal rchë nqakʼwaj ri jïk kʼaslemal. Job xtäj ruqʼij chë ronojel qʼij xuʼän ri nqä chwäch Dios. Jun tzʼetbʼäl. Ryä xuchajij riʼ taq xtzjon kikʼë ri ixoqiʼ (taskʼij ruwäch Job 31:1 *). Rma Job kʼulan, ryä ütz ütz retaman chë majun rma nbʼä ran chrij jun chik ixöq we ma rixjayil ta. Ri qʼij yoj kʼo komä, xa bʼaʼ akuchï yeqʼalajin pä ri tzʼil taq bʼanobʼäl. ¿Xtqakʼän komä qanaʼoj chrij Job y ma xtbʼä ta qan chrij jun chik winäq we ma qakʼulaj ta? ¿Xtqachajij qiʼ xa bʼaʼ akuchï yoj kʼo wä rchë ma xkeqatzʼët ta ri itzel taq achbʼäl o ri pornografía? (Mat. 5:28). We ronojel qʼij xtqatäj qaqʼij rchë xtqaqʼïl qiʼ, riʼ xtqrtoʼ rchë ma xtqayaʼ ta qa rukʼwaxik ri jïk kʼaslemal.

Rchë nqakowirsaj ri qaraybʼal rchë nqakʼwaj ri jïk kʼaslemal, kʼo chë ma nbʼä ta qan chrij ri bʼeyomäl. (Tatzʼetaʼ ri peraj 14). *

14 Job xtzʼët ri bʼeyomäl achiʼel nutzʼët Dios. Ryä xuʼij chë xa ta xukʼuqbʼaʼ rukʼuʼx chrij ri bʼeyomäl, achiʼel ta xuʼän ta jun nimaläj mak. Y taqäl ta chrij chë xqʼat ta tzij pa ruwiʼ (Job 31:24, 25, 28). Komä, ri winäq kan bʼenäq kan chrij ri bʼeyomäl. We röj xtqachajij qiʼ chwäch ri bʼeyomäl chqä chrij ri ye kʼo chwäch le ruwachʼulew achiʼel nuʼij le Biblia, xtqakowirsaj ri qaraybʼal  rchë nqakʼwaj ri jïk kʼaslemal (Prov. 30:8, 9; Mat. 6:19-21).

Rchë nqakowirsaj ri qaraybʼal rchë nqakʼwaj ri jïk kʼaslemal, kʼo chë ma nqamestaj ta ri utzil xtyaʼ Dios pa qawiʼ chqawäch apü. (Tatzʼetaʼ ri peraj 15). *

15. a) ¿Achkë xtoʼö Job rchë ma xyaʼ ta qa rukʼwaxik ri jïk kʼaslemal? b) ¿Achkë rma ütz nnatäj chqë ri kʼaslemal ri nutzüj Dios chqë?

15 Kan xyaʼ pa ran chë Dios ma xtumestaj ta ri xuʼän. Job kan retaman wä chë chwäch Dios kan kʼo ruqʼij ri nakʼwaj jun jïk kʼaslemal (Job 31:6). Tapeʼ xerqʼaxaj kʼïy kʼayewal, ryä xukʼuqbʼaʼ rukʼuʼx chë pa rukʼisbʼäl Jehová xtyaʼ utzil pa ruwiʼ. Ri ma xmestaj ta riʼ xtoʼ rchë ma xyaʼ ta qa rukʼwaxik ri jïk kʼaslemal. Jehová janina xqä chwäch ri xuʼän Job. Rma riʼ, tapeʼ Job kʼa aj mak na Jehová kan xqʼax ruwiʼ ri utzil xyaʼ pa ruwiʼ (Job 42:12-17; Sant. 5:11). Y ri chqawäch apü más na kʼïy utzil xtkʼül. ¿Qayaʼon chwäch qan röj chqä chë Jehová xtyaʼ utzil pa qawiʼ rma qakʼwan ri jïk kʼaslemal? Jehová ma rujalon ta runaʼoj (Mal. 3:6). Ri nqanataj chë ryä janina nuloqʼoqʼej ri nqakʼwaj ri jïk kʼaslemal, xtqrtoʼ rchë ma xtqamestaj ta chë ri chqawäch apü xtbʼeqilaʼ ri kʼaslemal ri ma nkʼis ta (1 Tes. 5:8, 9).

16. ¿Achkë ri kʼo chë nqayaʼ chwäch qan chë nqaʼän?

16 Kʼo chë nqayaʼ chwäch qan chë majun bʼëy xtqayaʼ qa rukʼwaxik ri jïk kʼaslemal. Rkʼë jbʼaʼ kʼo mul nqanaʼ chë achiʼel ta xa xuʼ röj ri najin nqatäj qaqʼij, ye kʼa ma ke riʼ ta. Chwäch ronojel Ruwachʼulew, pa millón ri qachʼalal najin nkitäj kiqʼij rchë kikʼwan ri jïk kʼaslemal. Y ri chqawäch apü, xtqejeʼ chkikojöl ri achiʼaʼ chqä ixoqiʼ ri xejeʼ ojer qa. Ryeʼ xkikʼwaj jun jïk kʼaslemal y kan xkiyaʼ kiʼ pa kamïk rma riʼ (Heb. 11:36-38; 12:1). Jontir kʼa tqatjaʼ qaqʼij rchë nqakʼän qanaʼoj chrij Job y tqaʼij achiʼel xuʼij ryä: «Tapeʼ xkinapon chwäch kamïk, rïn majun bʼëy xtinyaʼ ta qa rukʼwaxik ri jïk kʼaslemal». Y yë ta kʼa ri jïk kʼaslemal ri qakʼwan, ya riʼ ta xtyaʼö ruqʼij Jehová xtbʼä qʼij xtbʼä säq.

BʼIX 124 Siempre fieles y leales

^ parr. 5 ¿Achkë ntel chë tzij ri nakʼwaj jun jïk kʼaslemal? ¿Achkë rma janina ruqʼij chwäch Jehová chë ri rusamajelaʼ nkikʼwaj jun jïk kʼaslemal? ¿Y achkë rma janina nkʼatzin chë röj nqakʼüt chë qakʼwan ri kʼaslemal riʼ? Re tjonïk reʼ xtqʼalajsaj chqawäch achkë nuʼij le Biblia chkij ri kʼutunïk riʼ. Chqä xtqrtoʼ rchë xtqarayij xtqakʼwaj jun jïk kʼaslemal ronojel qʼij. We xtqaʼän riʼ, xkeqïl kʼïy utzil.

^ parr. 3 Ri pa chʼaʼäl hebreo, ri tzij nuksäx che rä jun chköp ri ma yawaʼ ta xa junan jbʼaʼ rkʼë ri nuksäx taq ntzjon chrij jun winäq ri rukʼwan jun jïk kʼaslemal.

^ parr. 4 Salmo 103:12-14: «Kan achiʼel rukojöl ri akuchï ntel pä ri qʼij kʼa akuchï nqaqa ri qʼij, kan ke riʼ rukojöl ri akuchï ruyaʼon qa ri qamak. Achiʼel jun tataʼaj nujyowaj kiwäch ri ralkʼwal, ke riʼ chqä nuʼän Jehová, ryä nujyowaj kiwäch ri ma nkiqasaj ta ruqʼij. Ryä retaman achoq rkʼë yoj bʼanon wä, y nnatäj che rä chë xa yoj poqlaj».

^ parr. 7 Job 1:8-11: «Y Jehová xuʼij chë rä Satanás: ‹¿Atzʼeton achkë najin nuʼän Job ri nusamajel? Majun chik jun nilitäj chwäch le Ruwachʼulew achiʼel ryä, jun achï ri majun mak nilitäj chrij chqä rukʼwan jun jïk kʼaslemal, ma nuqasaj ta ruqʼij Dios chqä nutzelaj ri itzelal›. Rkʼë riʼ, Satanás xuʼij che rä Jehová: ‹¿Chaq ke riʼ komä Job nunmaj rutzij Dios? ¿Ma achajin ta komä ryä, rixjayil, ralkʼwal chqä jontir ri kʼo rkʼë? Atoʼon rkʼë rusamaj chqä abʼanon chë ye kʼiyirnäq ri chköp yerutikon. Ye kʼa rchë natzʼët, taksaj ri aqʼaʼ y tawesaj jontir ri achkë kʼo rkʼë, y tatzʼetaʼ na peʼ we ma xtkʼastaj pä apaläj›».

^ parr. 12 Job 26:7, 8, 14 «Ryä najin nurïkʼ ri kaj pa kaqʼiqʼ chqä ri Ruwachʼulew majun achoq pa ruwiʼ rukʼolobʼan wä qa; achiʼel ta yerbʼör ri yaʼ chpan ri sutzʼ, ke riʼ ri sutzʼ ma yerjäq ta riʼ rma ralal ri yaʼ». «Reʼ xa xuʼ ruchiʼ ri rubʼey, xa xuʼ jbʼaʼ ok kʼoxan chrij ryä. Ye kʼa, ¿achoq chwäch nqʼax wä ruchqʼaʼ ri qlojay ri yeruyaʼ pä?».

^ parr. 13 Job 31:1: «Rïn kan nbʼanon jun chʼobʼoj kikʼë ri runaqʼ nwäch. Rma riʼ, ¿achkë kʼa rma xtbʼä wan chrij jun qʼopoj?».

^ parr. 54 RUQʼALAJSAXIK RI ACHBʼÄL: Job kʼa kʼajol na, najin wä nukʼüt chkiwäch jojun ralkʼwal achkë yerbʼanon Jehová.

^ parr. 56 RUQʼALAJSAXIK RI ACHBʼÄL: Jun qachʼalal achï ma nrajoʼ ta nutzuʼ pornografía ri nkajoʼ nkikʼüt ri rachiʼil pa samaj chwäch.

^ parr. 58 RUQʼALAJSAXIK RI ACHBʼÄL: Jun qachʼalal achï nuqʼät riʼ rchë ma nulöqʼ ta jun mamaʼ televisión ri kan jotöl rajäl y ma nkʼatzin ta che rä chqä ma nkowin ta nutöj.

^ parr. 60 RUQʼALAJSAXIK RI ACHBʼÄL: Jun qachʼalal achï nujäm ruwäch rchë nchʼö rkʼë Dios y nchʼobʼon chrij ri kʼaslemal ri petenäq chqawäch apü.