Yaqʼax chupam ri rupam

Yaqʼax rikʼin ri rucholajem

 TJONÏK 7

Chʼuchʼüj tqabʼanaʼ che rä qan, ke riʼ ütz xtqrtzʼët Jehová

Chʼuchʼüj tqabʼanaʼ che rä qan, ke riʼ ütz xtqrtzʼët Jehová

«Tikanuj Jehová, jontir rïx ri chʼuchʼüj iwan ri yïx kʼo chwäch le Ruwachʼulew, [...] tikanuj chʼuchʼujïl» (SOF. 2:3).

BʼIX 80 Prueben y vean que Jehová es bueno

RI XTQATZʼËT QA *

1, 2. a) ¿Achkë nuʼij le Biblia chrij Moisés, y achkë xuʼän ryä? b) ¿Achkë rma nkʼatzin nqatäj qaqʼij rchë chʼuchʼüj nqaʼän che rä qan?

LE Biblia nuʼij chë Moisés ya riʼ ri achï ri más chʼuchʼüj ran ri xjeʼ chwäch le Ruwachʼulew ojer qa (Núm. 12:3). ¿Ntel chë tzij riʼ chë Moisés jun achï ri achiʼel ta majun ruchqʼaʼ, chaq kaʼiʼ rukʼuʼx chqä nuxiʼij riʼ? Ke riʼ wä nkiʼij jojun winäq chrij ri chʼuchʼüj awan. Ye kʼa ma ke riʼ ta. Moisés jun rusamajel Dios ri kan xjeʼ ruchqʼaʼ, ma kaʼiʼ ta rukʼuʼx chqä ma xuxiʼij ta riʼ. Rkʼë rutoʼik Jehová, ryä xbʼepaʼeʼ chwäch ri nimaläj qʼatöy tzij rchë Egipto. Chqä xkʼwaj bʼey chkiwäch jun oxiʼ millón winäq pa desierto y xertoʼ ri israelitas rchë xechʼakon chkij ri kikʼulel.

2 Kantzij na wä chë röj ma junan ta ri kʼayewal ye kʼo chqawäch achiʼel xerïl Moisés, xa yë ronojel qʼij yeqïl winäq o xa bʼa achkë chik na jun ri kʼayewal nuʼän chqawäch nqasmajij ri chʼuchʼujïl. Ye kʼa kʼo rejqalen nqasmajij ri naʼoj riʼ, rma Jehová nuʼij chë ri winäq ri chʼuchʼüj kan xtyaʼöx qa le Ruwachʼulew chkë (Sal. 37:11). Keqabʼanaʼ qa re kʼutunïk reʼ: «¿Nqʼalajin komä chi nwäch chë rïn chʼuchʼüj wan? ¿Ke riʼ komä yinkitzʼët ri nkʼaj chik chqä?». Rchë yeqaqʼalajsaj re kʼutunïk reʼ, kʼo chë nqʼax chqawäch achkë ntel chë tzij ri chʼuchʼüj awan.

¿ACHKË NTEL CHË TZIJ RI CHʼUCHʼÜJ AWAN?

3, 4. a) ¿Achkë rma nqaʼij chë ri chʼuchʼüj awan achiʼel ta nayaʼ rutzʼbʼalul jun poʼt? b) ¿Achkë ri kajiʼ naʼoj nkʼatzin rchë chʼuchʼüj nuʼän qan, y achkë rma?

3 Ri chʼuchʼüj awan * ütz nqajnamaj rkʼë rutzʼbʼalul jun poʼt. ¿Achkë rma? Rma taq nqayaʼ rutzʼbʼalul jun poʼt nkʼatzin yeqaksaj  jalajöj ru-color chij. Ke riʼ chqä ri chʼuchʼüj awan, jalajöj taq naʼoj ye kʼo chpan. Jojun chkë riʼ, ya riʼ ri naqasaj awiʼ, nanmaj tzij, ma chanin ta nqʼaqʼär ajolon chqä ma naxiʼij ta awiʼ. We nqajoʼ chë ütz nqtzʼetetäj rma Jehová, nkʼatzin yejeʼ ronojel ri naʼoj riʼ qkʼë. Tqatzʼetaʼ achkë rma.

4 Xa xuʼ ri nkiqasaj kiʼ nkinmaj rutzij Dios chqä nkiʼän ri ruraybʼal. Y jun chkë ri ruraybʼal Jehová ya riʼ ri ma nqʼaqʼär ta qajolon (Mat. 5:5; Gál. 5:23). Ye kʼa Satanás kan npë ryowal taq nqaʼän ri nqä chwäch Jehová. Rma riʼ, tapeʼ nqaqasaj qiʼ chqä nqaqasaj ruqʼaqʼal qajolon, ye kʼïy winäq ri ma nkiyaʼ ta ruqʼij Jehová kan itzel nkinaʼ chqë (Juan 15:18, 19). Tapeʼ ke riʼ, röj majun rma nqaxiʼij qiʼ chkiwäch.

5, 6. a) ¿Achkë rma Satanás itzel nunaʼ chkë ri winäq ri chʼuchʼüj kan? b) ¿Achkë kʼutunïk ri xkeqaqʼalajsaj qa?

5 Jun winäq ri ma chʼuchʼüj ta ran ya riʼ ri nunimirsaj riʼ, qʼaqʼ rujolon chqä ma nunmaj ta rutzij Jehová. Ke riʼ wä runaʼoj Satanás. Rma riʼ kan itzel nunaʼ chkë ri winäq ri chʼuchʼüj kan, rma nkikʼüt chë Satanás kan itzel runaʼoj. Y ri más itzel nunaʼ Satanás ya riʼ chë xa bʼa achkë na ri nuʼij chqä nuʼän, ri winäq ri nkismajij ri chʼuchʼujïl kan nkikʼüt chë ryä jun ajtzʼuküy tzij, rma ma nkowin ta nuʼän chë ma ta nkinmaj rutzij Jehová (Job 2:3-5).

6 Ye kʼa, ¿achkë yebʼanö chë kʼo mul kʼayewal nuʼän chqawäch nqakʼüt chë chʼuchʼüj qan? ¿Y achkë rma nkʼatzin nqatäj qaqʼij rchë ma nqayaʼ ta qa rusamajxik ri naʼoj riʼ? Rchë yeqaqʼalajsaj re kʼutunïk reʼ tqatzʼetaʼ ri tzʼetbʼäl xkiyaʼ qa Moisés, ri oxiʼ hebreos chqä Jesús.

RI YEBʼANÖ CHË KʼAYEWAL NQAʼÄN CHʼUCHʼÜJ CHE RÄ QAN

7, 8. ¿Achkë xuʼän Moisés taq xkiqasaj ruqʼij?

7 Taq nyaʼöx jun nüm samaj pa qaqʼaʼ. Taq nbʼanatäj riʼ, rkʼë jbʼaʼ kʼayewal nuʼän chqawäch nqaʼän chʼuchʼüj che rä qan. Y más kʼayewal nuʼän chqawäch taq ri yeyaʼon pa qaqʼaʼ nkiqasaj qaqʼij o nkiʼij chë ma ütz ta chʼobʼoj yeqaʼän. ¿Kʼo mul ke riʼ bʼanon chqë? ¿Achkë ta nqaʼän we jun chkë ri qa-familia nuʼän riʼ chqë? Tqatzʼetaʼ ri xuʼän Moisés.

8 Jehová xuchaʼ Moisés rchë xkʼwaj bʼey chkiwäch ri israelitas chqä xyaʼ qʼij che rä rchë xtzʼibʼaj ri pixaʼ ri xyaʼöx chkë. Reʼ nukʼüt chë Dios kan xjeʼ rkʼë Moisés. Tapeʼ ke riʼ, Míriam, ri ranaʼ, y Aarón, ri runimal, ma ütz ta xetzjon chrij chqä xkichäp rutzjoxik rma ri ixöq ri xok  rixjayil. Xa ta che rä chik jun winäq xbʼan wä achiʼel xbʼan che rä Moisés, rkʼë jbʼaʼ xpë ta ryowal y xutzolij ta rukʼexel. Ye kʼa Moisés ma chanin ta xpë ryowal, ryä xa xtäj ruqʼij xuʼij che rä Dios chë tresaj ri tijöj poqonal pa ruwiʼ Míriam (Núm. 12:1-13). ¿Achkë rma Moisés ke riʼ xuʼän?

Moisés xtäj ruqʼij xuʼij che rä Jehová chë tresaj ri tijöj poqonal ri xyaʼ chrij Míriam. (Tatzʼetaʼ ri peraj 8).

9, 10. a) ¿Achkë xqʼax chwäch Moisés taq xtoʼöx rma Jehová? b) ¿Achkë nkitamaj chrij Moisés ri tataʼaj chqä ri ukʼwäy taq bʼey pa congregación?

9 Moisés kan ütz runaʼoj xuʼän rma kʼïy xtamaj pä chrij Jehová. Taq kʼa kʼo na wä rkʼë ri qʼatöy tzij pa Egipto, ryä majanä wä chʼuchʼüj ta ran chqä kan nbʼanö wä oyowal. Jun qʼij, taq Moisés xtzʼët ri najin nuʼän jun achï, kan xkamsaj rma chwäch ryä ma ütz ta ri najin che rä. Y Moisés xchʼöbʼ chë ri xuʼän achiʼel ta ütz chwäch Dios. Rchë xtoʼöx rma Dios, xkʼwaj 40 junaʼ. Ke riʼ xqʼax chwäch chë rchë nukʼwaj bʼey chkiwäch ri israelitas ma xa xuʼ ta nkʼatzin ri ma nuxiʼij ta riʼ, chqä nkʼatzin chʼuchʼüj nuʼän che rä ran. Y rchë riʼ, nkʼatzin chqä nuqasaj riʼ, nunmaj tzij chqä nuqasaj ruqʼaqʼal rujolon. Moisés ütz ütz xtamaj ri xkʼüt chwäch, ke riʼ xok jun utziläj ukʼwäy bʼey (Éx. 2:11, 12; Hech. 7:21-30, 36).

10 Ri tataʼaj chqä ri ukʼwäy taq bʼey pa congregación ri ye kʼo komä, ütz nkikʼän kinaʼoj chrij Moisés. We rït kʼo jun chkë ri samaj riʼ pa aqʼaʼ, ma chanin ta tpë ayowal we nkiqasaj aqʼij. Tnatäj chawä chë rït chqä kʼo yasach wä (Ecl. 7:9, 20). Takʼutuʼ chë nanmaj tzij chqä keʼasoloʼ ri kʼayewal achiʼel nuʼij Jehová. Y ronojel mul taqasaj ruqʼaqʼal ajolon (Prov. 15:1). Ri tataʼaj chqä ri ukʼwäy taq bʼey ri ke riʼ nkiʼän, ütz xketzʼetetäj rma Jehová, xtkiyaʼ uxlanen chqä xtkiyaʼ jun utziläj tzʼetbʼäl chrij ri ntel chë tzij ri chʼuchʼüj awan.

11-13. ¿Achkë tzʼetbʼäl xkiyaʼ qa chqawäch ri oxiʼ kʼojolaʼ hebreos?

11 Taq yeyaʼöx kʼayewal pa qawiʼ. Ri junaʼ yeqʼaxnäq pä, ye kʼïy qʼatöy taq tzij yekiyaʼon kʼayewal pa kiwiʼ ruwinaq Jehová. ¿Achkë rma? Rkʼë jbʼaʼ nkiʼij chë kʼo jun qamak xqaʼän, ye kʼa ma ke riʼ ta. Ryeʼ nkiyaʼ kʼayewal pa qawiʼ xa rma qayaʼon chwäch qan chë nqanmaj rutzij Dios y ma nqanmaj ta kitzij ryeʼ (Hech. 5:29). Rkʼë jbʼaʼ yetzeʼen chqij, yojkiyaʼ pacheʼ o yojkichʼäy. Ye kʼa rkʼë rutoʼik Jehová, pa rukʼexel nqatzolij ri nkiʼän chqë, röj xa ütz qanaʼoj nqaʼän kikʼë.

12 Komä qchʼobʼon chrij ri xkiʼän ri oxiʼ hebreos: Hananías, Misael y Azarías. * Ri qʼatöy tzij rchë Babilonia xuʼij chkë chë kexkeʼ chwäch ri jun mamaʼ tyox ri bʼanon rkʼë oro. Ryeʼ rkʼë utziläj taq tzij chqä qasanriʼïl xkiʼij che rä chë ma xkexkeʼ ta chwäch ri tyox chqä xkiqʼalajsaj achkë rma ma xtkiʼän ta riʼ. Tapeʼ xbʼix chkë chë  xkeyaʼöx pa jun horno ri janina kʼatän we ma xtkiʼän ta ri xbʼix chkë, ryeʼ yë Dios xkinmaj rutzij. Dios chanin xerköl, tapeʼ ryeʼ ma kiyoʼen ta wä chë ke riʼ nbʼanatäj. Ye kʼa ryeʼ kan xkiyaʼ chwäch kan rchë nkiköchʼ xa bʼa achkë na ri xtyaʼ qʼij Jehová rchë xtbʼan kikʼë (Dan. 3:1, 8-28). Ke riʼ xkikʼüt chë ri winäq chʼuchʼüj kan ma nkixiʼij ta kiʼ chqä majun jun qʼatöy tzij, jun xbʼin-ïl o jun tijöj poqonal nkowin yerqʼät rchë ma ta nkiyaʼ chik ruqʼij Dios (Éx. 20:4, 5).

13 Taq kʼo jun nqchaqtiʼin rchë nqaqʼäj rupixaʼ Jehová, ¿achkë rubʼanik nqakʼän qanaʼoj chkij ri oxiʼ hebreos? Ütz nqaqasaj qiʼ chqä nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chë Jehová nqrchajij (Sal. 118:6, 7). Y we kʼo ta jun nqʼabʼan tzij chqij, ütz chë ma rkʼë ta oyowal nqtzjon apü rkʼë chqä ma nqaqasaj ta ruqʼij (1 Ped. 3:15). Y tqayaʼ chwäch qan chë majun achkë xtbʼanö rchë xttzelatäj qachbʼilanïk rkʼë Jehová.

Tapeʼ ri winäq ma ütz ta kinaʼoj nkiʼän qkʼë, röj ma nqatzolij ta rukʼexel chkë. (Tatzʼetaʼ ri peraj 13).

14, 15. a) ¿Achkë nbʼanatäj qkʼë taq nqbʼison o nqachʼujirsaj qiʼ? b) Achiʼel nuʼij Hechos 8:32, ¿achkë rma nqaʼij chë Jesús ya riʼ ri tzʼetbʼäl más ütz chrij chʼuchʼüj naʼän che rä awan tapeʼ yabʼison o achʼujirsan awiʼ?

14 Taq nqachʼujirsaj qiʼ. Jontir kʼo rma ri nqachʼujirsaj qiʼ. Jojun tzʼetbʼäl. Rkʼë jbʼaʼ nqanaʼ riʼ rma kʼo jun examen chqawäch pa tijobʼäl o nqachäp rij jun mamaʼ samaj. O rkʼë jbʼaʼ nqachʼujirsaj qiʼ xa xuʼ nqachʼöbʼ chë nqbʼan operar o kʼo chë nqbʼä rkʼë jun doctor. Taq nqachʼujirsaj qiʼ kʼayewal nuʼän chqawäch nqaʼän chʼuchʼüj che rä qan. Rkʼë jbʼaʼ rubʼanon qa kʼo achkë jun ri ma nkiyaʼ ta wä bʼis pa qan, ye kʼa rma nqachʼujirsaj qiʼ ya riʼ taq nkiyaʼ bʼis pa qan. Y reʼ nuʼän chë rkʼë jbʼaʼ ma kan ta ütz nqtzjon apü kikʼë ri nkʼaj chik o itzel qanaʼoj nqaʼän kikʼë. We kʼo mul qachʼujirsan qiʼ, qchʼobʼon chrij ri xuʼän Jesús.

15 Ri rukʼisbʼäl taq ikʼ che rä rukʼaslemal chwäch le Ruwachʼulew, Jesús kʼo chë xuköchʼ kʼïy kʼayewal. Ryä retaman wä chë kʼo chë nutäj poqän chqä nkamsäx (Juan 3:14, 15; Gál. 3:13). Jun kayoxiʼ ikʼ nrajoʼ rchë nkamsäx xuʼij chë janina nbʼison (Luc. 12:50). Y taq xa kayoxiʼ qʼij chik nrajoʼ rchë ri qʼij riʼ, ryä xuʼij: «Komä janina yibʼison». Nqʼalajin chë Jesús kan xqasaj riʼ chqä xnmaj rutzij Rutataʼ rma ri rubʼanik xtzjon rkʼë taq xuʼij: «Nataʼ, kinakoloʼ chwäch reʼ hora reʼ. Ye kʼa, rma reʼ xipë re hora reʼ. Nataʼ, tanimirsaj abʼiʼ» (Juan 12:27, 28). Taq xapon ri qʼij rchë nkamsäx, Jesús ma xuxiʼij ta riʼ, ryä xa xjäch riʼ pa kiqʼaʼ ri rukʼulel Dios. Ri winäq ri xekamsan Jesús, kan kʼixbʼäl chqä itzel xkiʼän che rä rukamik. Tapeʼ janina xchʼujirsaj riʼ chqä xtäj poqän, Jesús kan chʼuchʼüj xuʼän che rä ran chqä xuʼän ri ruraybʼal Dios. Nqʼalajin chë Jesús ya riʼ xyaʼö ri tzʼetbʼäl más ütz chrij ri yakowin naʼän chʼuchʼüj che rä awan tapeʼ yabʼison o achʼujirsan awiʼ (taskʼij ruwäch Hechos 8:32 *).

Ri nyaʼö ri tzʼetbʼäl más ütz chrij ri achkë ntel chë tzij ri chʼuchʼüj awan, yë Jesús. (Tatzʼetaʼ ri peraj 16 chqä 17). *

16, 17. a) ¿Achkë rubʼanik xkʼüt Jesús chë kantzij chʼuchʼüj ran? b) ¿Achkë rubʼanik nqakʼän qanaʼoj chrij Jesús?

16 Ri rukʼisbʼäl aqʼaʼ che rä rukʼaslemal Jesús chwäch le Ruwachʼulew, ri ru-apóstoles xkiyaʼ jun kʼayewal chwäch. Rkʼë riʼ ryä xkʼüt chë kantzij chʼuchʼüj ran. Xa xuʼ tqachʼobʼoʼ ri jaruʼ chʼujirnäq Jesús ri rukʼisbʼäl aqʼaʼ che rä rukʼaslemal. Rma retaman chë kikʼaslemal pa millón winäq kʼo chrij, ryä kʼo chë ma nuqʼäj ta rutzij ri Rutataʼ tapeʼ xtapon chwäch ri kamïk (Rom. 5:18, 19). Y ri más rejqalen, ya riʼ nuchʼajchʼobʼej rubʼiʼ ri Rutataʼ (Job 2:4). Taq najin wä nuʼän ri rukʼisbʼäl waʼin kikʼë ri rutzeqelbʼëy, xa oyowal xkʼisbʼej qa. Rma rutzeqelbʼëy yechʼojin wä chkiwäch achkë ri kʼo más ruqʼij chkikojöl. Jesús kʼa xerqʼïl qa ri tqaqʼij riʼ, ye kʼa ma xa xuʼ ta riʼ, kan kʼïy chik mul yerqʼilon pä chrij ri naʼoj riʼ. Tapeʼ ke riʼ, ryä ma xpë ta ryowal chkë, xa pa rubʼeyal xerqʼïl. Chqä kikʼë utziläj taq  tzij xuʼij chik jmul chkë chë ütz kinaʼoj tkibʼanaʼ. Chrij riʼ, xtyoxij chkë chë ma xkiyaʼ ta qa ruyonïl (Luc. 22:24-28; Juan 13:1-5, 12-15).

17 Xa ta röj yoj kʼo pa rukʼexel Jesús, ¿achkë ta xqaʼän chwäch ri kʼayewal riʼ? Ryä ma xpë ta ryowal tapeʼ chʼujirnäq, ke riʼ chqä ütz nqaʼän röj. Ütz nqasmajij rkʼë ronojel qan ri nuʼij Jehová chë tqakochʼolaʼ qiʼ chqawäch (Col. 3:13). Xtqkowin xtqaʼän riʼ we ma xtqamestaj ta chë jontir xa yeqasök ri nkʼaj chik rkʼë ri yeqaʼij o yeqaʼän (Prov. 12:18; Sant. 3:2, 5). Chqä ütz nqaʼij chkë ri qachʼalal achkë utziläj taq naʼoj kʼo kikʼë (Efes. 4:29).

¿ACHKË RMA NKʼATZIN CHʼUCHʼÜJ NQAʼÄN CHE RÄ QAN?

18. a) ¿Achkë rubʼanik yetoʼöx rma Jehová ri winäq chʼuchʼüj kan rchë ütz yekichaʼ pa kikʼaslemal? b) ¿Achkë nkʼatzin nkiʼän ri winäq riʼ rchë yetoʼöx rma Jehová?

18 Nqrtoʼ rchë ütz taq chʼobʼoj yeqaʼän pa qakʼaslemal. Taq nkʼatzin nqaʼän jun nüm chʼobʼoj pa qakʼaslemal, Jehová xtqrtoʼ pä we chʼuchʼüj qan. Ryä nuʼij chë xtyaʼ ruxkïn che rä kichʼonïk ri chʼuchʼüj kan (Sal. 10:17). Y ma xa xuʼ ta riʼ nuʼän Jehová, le Biblia nuʼij chë ri winäq chʼuchʼüj kan, ryä xkertoʼ rchë xtkismajij ri rupixaʼ chqä xtukʼwaj kibʼey (Sal. 25:9). Rchë nukʼwaj qabʼey, Jehová nuksaj le Biblia, ri moloj, ri publicaciones * chqä ri videos ri yeruyaʼ pä «ri utziläj samajel ri kan kʼo runaʼoj» (Mat. 24:45-47). Ye kʼa kʼo chë nqaqasaj qiʼ rchë nqakʼüt chë nqajoʼ qatoʼik. Rchë riʼ nkʼatzin nqatjoj qiʼ chrij jontir ri yeruyaʼ pä Jehová y rkʼë ronojel qan yeqasmajij ri yeqatamaj.

19-21. a) ¿Achkë mak xuʼän Moisés taq ye kʼo wä pa tinamït Qadés? b) ¿Achkë naʼoj nuyaʼ qa chqawäch ri xbʼanatäj rkʼë Moisés?

19 Nqrtoʼ rchë ma kan ta kʼïy mak yeqaʼän. Qchʼobʼon chik jbʼaʼ chrij Moisés. Ryä pa junaʼ xkowin xuʼän chʼuchʼüj che rä ran chqä xuʼän ri nqä chwäch Jehová. Ye kʼa pa rukʼisbʼäl che rä ri 40 junaʼ ri xbʼiyïn kikʼë ri israelitas pa desierto, ma xkowin ta chik xuʼän riʼ. Ri ranaʼ, ri rkʼë jbʼaʼ ya riʼ xkolö rukʼaslemal pa Egipto, majanäj ta tkäm qa y xmuq qa pa tinamït Qadés. Chrij riʼ, ri israelitas xechʼojin chik jmul rma ma nkïl ta wä jontir ri nkʼatzin chkë. Le Biblia nuʼij chë ri israelitas xpë kiyowal che rä Moisés rma majun ta yaʼ nkïl. Tapeʼ Jehová yë Moisés ruksan pä rchë rubʼanon pä kʼïy milagros pa kiwiʼ ri israelitas chqä kʼïy junaʼ oknäq pä jun utziläj ukʼwäy bʼey pa kiwiʼ, ryeʼ najin na yechʼojin. Y yechʼojin chqä chrij Moisés, rma chkiwäch ryeʼ  achiʼel ta yë ryä ajmak rchë ma nkïl ta yaʼ (Núm. 20:1-5, 9-11).

20 Rma ri kʼayewal ye kʼo chwäch chqä rma ryowal, Moisés ma xkowin ta xuʼän chʼuchʼüj che rä ran. Pa rukʼexel rkʼë kʼuqbʼäl kʼuʼx xchʼö rkʼë ri abʼäj achiʼel wä xuʼij Jehová che rä, ryä xa rkʼë ryowal xchʼö kikʼë ri israelitas chqä xuʼij chkë chë xtuʼän jun milagro. Chrij riʼ xkajij ruwäch ri abʼäj y xel pä kʼïy yaʼ. Ri nimirsanem chqä ri oyowal xbʼanö che rä chë xuʼän jun nimaläj mak (Sal. 106:32, 33). Rma ma xkowin ta xuʼän chʼuchʼüj che rä ran jun kayoxiʼ segundos, Jehová ma xyaʼ ta chik qʼij che rä rchë xok chwäch ri ulew ri rutzujun wä chkë ri israelitas (Núm. 20:12).

21 ¿Achkë naʼoj nuyaʼ qa chqawäch ri xbʼanatäj rkʼë Moisés? Naʼäy, kʼo chë nqatäj qaqʼij rchë ronojel mul nqaʼän chʼuchʼüj che rä qan. We ma xtqachajij ta qiʼ, tapeʼ xa pa jun kayoxiʼ segundos, ri nimirsanem xtchʼakon chqij y xtuʼän chë xkeqaʼän bʼanobʼäl o xkeqaʼij tzij ri ma xtqanaʼ ta. Rukaʼn, ri nqachʼujirsaj qiʼ xa nuqasaj qachqʼaʼ. Rma riʼ, tqatjaʼ qaqʼij rchë chʼuchʼüj tqabʼanaʼ chë qan tapeʼ yeqïl kʼayewal.

22, 23. a) ¿Achkë rma nkʼatzin nqatäj qaqʼij rchë ronojel mul chʼuchʼüj nqaʼän che rä qan? b) ¿Achkë nrajoʼ nuʼij Sofonías 2:3 rkʼë ri tzij «rkʼë jbʼaʼ»?

22 Xtqchajïx rma Jehová. Xa jbʼaʼ chik apü, Jehová xtchüp kiwäch ri itzel taq winäq y xa xuʼ xkerkʼasbʼaʼ qa ri chʼuchʼüj kan. Taq xtbʼanatäj riʼ, xtjeʼ ri kantzij uxlanen chwäch jontir Ruwachʼulew (Sal. 37:10, 11). ¿Xtqbʼejeʼ komä röj chkikojöl ri winäq ri chʼuchʼüj kan ri qʼij riʼ? Xtqbʼejeʼ we xtqasmajij ri nuʼij Sofonías 2:3 * (taskʼij ruwäch).

23 ¿Achkë rma Sofonías nuʼij chë «rkʼë jbʼaʼ» xtqewäx? ¿Ntel chë tzij riʼ chë Jehová ma xtkowin ta xkerchajij ri xtkitäj kiqʼij rchë xtkiʼän ri nqä chwäch ryä? Manä. Riʼ ntel chë tzij chë chqawäch röj kʼo wä we nqajoʼ nqchajïx rma Jehová. Rma riʼ, xa xuʼ xtqkolotäj chwäch «ri qʼij rchë ryowal Jehová» we xtqatäj qaqʼij rchë ronojel mul chʼuchʼüj xtqaʼän che rä qan chqä ma xtqayaʼ ta qa Jehová.

BʼIX 120 Seamos apacibles y humildes como Cristo

^ parr. 5 Jontir kʼo chë nqatjoj qiʼ rchë nqaʼän chʼuchʼüj che rä qan (mansos), rma ri naʼoj riʼ ma kan ta qakʼamon pä taq nqaläx. Rkʼë jbʼaʼ ma kʼayewal ta nqasmajij taq yoj kʼo kikʼë winäq ri ma kan ta yebʼanö oyowal, ye kʼa taq nqjeʼ kikʼë winäq ri nkinmirsaj kiʼ, rkʼë jbʼaʼ kʼayewal nuʼän chqawäch. Re tjonïk reʼ xtqrtoʼ rchë xtqatzʼët achkë rma kʼo mul kʼayewal nuʼän chqawäch nqasmajij ri chʼuchʼujïl.

^ parr. 3 RUQʼALAJSAXIK JUN NAʼOJ: Ri chʼuchʼüj awan ntel chë tzij jaʼäl anaʼoj naʼän kikʼë ri winäq, y ma npë ta ayowal tapeʼ nkitzür awäch. Ri naqasaj awiʼ ntel chë tzij ma nanimirsaj ta awiʼ y natzʼët chë ri nkʼaj chik ya riʼ ri más kiqʼij chawäch rït. Taq le Biblia nuʼij chë Jehová nuqasaj riʼ, ntel chë tzij chë yerajoʼ chqä nujyowaj kiwäch ri winäq.

^ parr. 12 Sadrac, Mesac y Abednego xbʼix chkë re kʼojolaʼ reʼ pa Babilonia (Dan. 1:7).

^ parr. 15 Hechos 8:32: «Ye kʼa ri peraj che rä ri Ruchʼaʼäl Dios ri najin wä nuskʼij ya reʼ: ‹Achiʼel jun karneʼl ri nukʼwäx pa kamïk ke riʼ xbʼan che rä ryä; y achiʼel jun aläj karneʼl ri nmemür chwäch ri nsokan rusmal ke riʼ nuʼän ryä, ma nujäq ta ruchiʼ›».

^ parr. 18 Jun tzʼetbʼäl, tatzʼetaʼ re tzijonem reʼ: «Tomemos decisiones que honren a Dios». Reʼ nawïl chpan La Atalaya rchë 15 de abril, 2011.

^ parr. 22 Sofonías 2:3: «Tikanuj Jehová, jontir rïx ri chʼuchʼüj iwan ri yïx kʼo chwäch le Ruwachʼulew, ri najin nismajij ri jïk taq rupixaʼ. Tikanuj chojmilal, tikanuj chʼuchʼujïl. Ke riʼ, rkʼë jbʼaʼ xkixewäx taq xtbʼeqä ri qʼij rchë ryowal Jehová».

^ parr. 61 RUQʼALAJSAXIK RI ACHBʼÄL: Taq ri apóstoles najin yechʼojin chkiwäch achkë ri kʼo más ruqʼij chkikojöl, Jesús eqal ntzjon kikʼë chqä yeruksaj utziläj taq tzij rchë yerqʼïl.