Yaqʼax chupam ri rupam

Yaqʼax rikʼin ri rucholajem

 TJONÏK 3

¿Achkë rubʼanik nqachajij ri qan?

¿Achkë rubʼanik nqachajij ri qan?

«Chwäch xa bʼa achkë ri kʼo chë nachajij, tachajij ri awan» (PROV. 4:23).

BʼIX 36 Cuidemos nuestro corazón

RI XTQATZʼËT QA *

1-3. a) ¿Achkë rma Jehová kan janina xrajoʼ Salomón y achkë utzil xuyaʼ pa ruwiʼ? b) ¿Achkë kʼutunïk xkeqaqʼalajsaj chpan re tzijonem reʼ?

SALOMÓN kʼa koʼöl na taq xok qʼatöy tzij pa tinamït Israel. Taq xutikirsaj rusamaj, Jehová xtzjon rkʼë pa jun achïkʼ y xuʼij che rä: «Takʼutuj ri achkë nawajoʼ nyaʼ chawä». Salomón rma chë kʼa majun runaʼoj ta, xukʼutuj rutoʼik che rä Jehová chë nkowin nunmaj tzij (1 Rey. 3:5-10). Ri achkë xukʼutuj kan xqʼalajin chë ryä kʼo ri ma nkowin ta wä nuʼän. Rma riʼ Jehová kan janina xrajoʼ Salomón (2 Sam. 12:24). Rma ri xukʼutuj, Jehová xuyaʼ runaʼoj chqä xuyaʼ pa ran achkë nkʼatzin nuʼän (1 Rey. 3:12).

2 Taq Salomón xnmaj tzij kan kʼïy utzil xerïl. Achiʼel taq xyaʼöx qʼij che rä rchë xuʼän jun templo akuchï ri israelitas xkiyaʼ wä ruqʼij Jehová (1 Rey. 8:20). Ryä kan xtamatäj ruwäch rma xyaʼöx runaʼoj rma Jehová. Y rkʼë rutoʼik Dios xkowin xtzʼibʼaj oxiʼ wuj ri nqïl chpan le Biblia, y jun chkë ri wuj riʼ ya riʼ Proverbios.

3 Chpan ri wuj Proverbios, jubʼaʼ ma cien mul ntzjon chrij ri qan. Jun tzʼetbʼäl. Chpan Proverbios 4:23 nuʼij: «Chwäch xa bʼa achkë ri kʼo chë nachajij, tachajij ri awan, rma chriʼ npë wä ri kʼaslemal». ¿Achkë ntel chë tzij «ri awan» chpan re versículo reʼ? Xtqatamaj chpan re tzijonem reʼ. Chqä xtqaqʼalajsaj kaʼiʼ chik kʼutunïk ri janina kejqalen: ¿Achkë rubʼanik nutäj ruqʼij Satanás rchë nutzʼilbʼisaj qan? Chqä, ¿achkë rubʼanik nqachajij ri qan? Taq xtqʼax chqawäch achkë kʼo chë nqaʼän ya riʼ xtbʼanö chë majun bʼëy xtqayaʼ qa Jehová.

 ¿ACHKË RIʼ «RI AWAN»?

4, 5. a) ¿Achkë rubʼanik nqrtoʼ Salmo 51:6 rchë nqʼax chqawäch ri ntel chë tzij «ri awan»? b) ¿Achoq rkʼë nqajnamaj wä taq röj nqachajij qiʼ rchë ma nqyawäj ta?

4 Taq Proverbios 4:23 nuksaj ri tzij «ri awan», ntzjon chrij ri qäs kʼo pa ran jun winäq (taskʼij ruwäch Salmo 51:6 *). Reʼ ntel chë tzij ri achkë nqarayij nqaʼän y achkë rma nqaʼän riʼ, achkë nqachʼöbʼ chqä achkë nqanaʼ. Ma yë ta ri achkë qabʼanik, reʼ najin ntzjon chrij ri achkë qäs kʼo pa qan.

5 Taq nqachajij ri kʼo pa qan, reʼ achiʼel taq ütz nqachajij qiʼ rchë ma nqyawäj ta. Jun tzʼetbʼäl. We röj ma nqajoʼ ta nqyawäj, kʼo chë nqatzʼët achkë ütz yeqatäj chqä nqaʼän ejercicio ronojel mul. Ke riʼ chqä chrij ri Ruchʼaʼäl Dios, we nqajoʼ chë ütz nqbʼä, kʼo chë nqakowirsaj ri qakʼuqbʼäl kʼuʼx taq nqasmajij ronojel mul ri nqatamaj chqä taq nqatzjoj chkë ri nikʼaj chik (Rom. 10:8-10; Sant. 2:26). Kʼo na wä mul nqanaʼ chë achiʼel ta yoj ütz, ye kʼa xa kʼo qayabʼil. Rkʼë jubʼaʼ ke riʼ chqä nbʼanatäj rkʼë ri qasamaj nqaʼän pa rutinamit Jehová, nqanaʼ chë ütz rubʼanon qakʼuqbʼäl kʼuʼx, ye kʼa pa qan xa najin yeqachʼöbʼ itzel taq raynïk (1 Cor. 10:12; Sant. 1:14,15). Tnatäj chqë chë Satanás nrajoʼ nutzʼilbʼisaj ri qan rkʼë ri runaʼoj. ¿Achkë nuksaj rchë nqrqʼöl, y achkë rubʼanik nqachajij qiʼ?

¿ACHKË RUBʼANIK NUTÄJ RUQʼIJ SATANÁS RCHË NUTZʼILBʼISAJ QAN?

6. ¿Achkë nrajoʼ Satanás nqaʼän y achkë rubʼanik nuʼän riʼ?

6 Satanás kan nupabʼaʼ riʼ chwäch Jehová y xa xuʼ ryä nuchʼöbʼ qa riʼ, chqä nrajoʼ chë röj nqakʼän qanaʼoj chrij. Rma Satanás ma nkowin ta nqrchaqtiʼij, nukanuj nikʼaj chik rubʼanik rchë nqrqʼöl. Jun tzʼetbʼäl, ryä nrajoʼ chë yeqachbʼilaj winäq ri ya xertzʼlaʼ yän (1 Juan 5:19). Qataman chë ri winäq ri ma nkiyaʼ ta ruqʼij Jehová xa nkitzʼilbʼisaj qanaʼoj rkʼë ri achkë yeqaʼän o yeqachʼöbʼ (1 Cor. 15:33). Ri naʼoj riʼ kan ütz xuʼän chwäch rkʼë Salomón, ryä xkʼuleʼ kikʼë ye kʼïy ixoqiʼ ri ma nkiyaʼ ta wä ruqʼij Dios.  Reʼ xuʼän chë Salomón eqal eqal xuyaʼ qa Jehová (1 Rey. 11:3).

¿Achkë rubʼanik nqachajij qan taq Satanás kan nutäj ruqʼij rchë nutzʼilbʼisaj ri qachʼobʼonïk? (Tatzʼetaʼ ri peraj 7) *

7. a) ¿Achkë nuksaj Satanás rchë nujäl qachʼobʼonïk? b) ¿Achkë rma ütz nqachajij qiʼ chwäch riʼ?

7 Satanás yeruksaj películas y achkë yeqʼaxäx pa televisión rchë yewachin itzel taq naʼoj qkʼë. Ryä retaman chë ri achkë yeqatzʼët ma xa xuʼ ta nqkʼastan chrij, reʼ xa nujäl qachʼobʼonïk, ri nqanaʼ chqä ri nqaʼän. Ojer qa, Jesús xuksaj chqä achbʼäl rchë xerutjoj ri winäq. Achiʼel taq xutzjoj rij ri samaritano ri ütz runaʼoj chqä ri jun kʼajol ri ma xnmaj ta tzij y chrij riʼ xtzolin pä chrachoch (Mat. 13:34; Luc. 10:29-37; 15:11-32). Ye kʼa ri programas y películas chrij kikʼaslemal ri winäq ri kitzʼilbʼisan rkʼë runaʼoj Satanás, yekowin nkitzʼilbʼisaj qachʼobʼonïk röj chqä. Rma riʼ, ütz nqachajij qiʼ chkiwäch chqä xkeqachaʼ na achkë xkeqatzʼët. Kantzij na wä chë kʼo programas y películas ma nutzʼilbʼisaj ta qachʼobʼonïk. Taq röj najin nqachaʼ achkë yeqatzʼët, tqakʼutuj qa reʼ chqawäch: «¿Najin nuʼän re programa o película reʼ rchë xkejeʼ itzel taq raynïk wkʼë?» (Gál. 5:19-21; Efes. 2:1-3). Taq röj najin nqkʼastan chrij jun programa y chpan riʼ xa najin nukʼüt runaʼoj Satanás, chanin tqajalaʼ chqä tqachajij qiʼ achiʼel wä nqachajij qiʼ chwäch jun yabʼil ri xa nspan.

8. ¿Achkë rubʼanik ri teʼej tataʼaj yekichajij ri kalkʼwal rchë Satanás ma nutzʼilbʼisaj ta ri kan?

8 Teʼej tataʼaj, rïx kʼo jun nimaläj samaj pa iqʼaʼ, kʼo chë yeʼichajij ri iwalkʼwal rchë Satanás ma nutzʼilbʼisaj ta ri kan. Kantzij na wä chë rïx ütz kitzʼetik niʼän rchë ma yeyawäj ta. Jun tzʼetbʼäl. Rchë chë ri iwalkʼwal ma nkïl ta kiyabʼil, rïx nichʼajchʼobʼej ri iwachoch chqä nikʼäq äl achkë ri ma yekʼatzin ta. Ke riʼ chqä ütz niʼän kikʼë ri películas, programas de televisión, videojuegos chqä páginas pa Internet rchë yeʼichajij ri iwalkʼwal chwäch runaʼoj Satanás. Jehová pa iqʼaʼ rïx ruyaʼon wä  re samaj reʼ (Prov. 1:8; Efes. 6:1, 4). Rma riʼ, ma tixiʼij ta iwiʼ yeʼipixabʼaj rkʼë ri naʼoj ye kʼo chpan le Biblia. Tiʼij chkë iwalkʼwal achoq chrij ütz yekʼastan wä chqä keʼitoʼ rchë nqʼax chkiwäch achkë rma ütz nkiʼän ri niwajoʼ rïx (Mat. 5:37). Taq najin yekʼïy pä tikʼutuʼ chkiwäch achkë ütz y ma ütz ta yeqaʼän rchë ma nqaqʼäj ta rupixaʼ Jehová (Heb. 5:14). Y tnatäj chiwä chë iwalkʼwal xtkikʼoxaj achkë niʼij chkë, ye kʼa más xtkitamaj ütz taq naʼoj we rïx najin nismajij ri nuʼij Jehová (Deut. 6:6, 7; Rom. 2:21).

9. ¿Achkë naʼoj nuyaʼ Satanás pa kijolon ri winäq y achkë rma ütz nqachajij qiʼ chwäch?

9 Satanás nutzʼilbʼisaj ri qan taq nuʼän chë röj nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij ri kinaʼoj ri winäq y ma chrij ta Jehová (Col. 2:8). Jun tzʼetbʼäl, Satanás nuyaʼ pa kijolon ri winäq chë ri más rejqalen pa kikʼaslemal ya riʼ njeʼ kibʼeyomal. ¿Achkë rma ütz nqachajij qiʼ chwäch re naʼoj reʼ? Rma tapeʼ ri winäq nkibʼeqʼiʼ o manä, taq nkiyaʼ kan chrij ri bʼeyomäl, reʼ nuʼän chë ma nkichajij ta kiʼ, nkiyaʼ qa ki-familia o hasta nkimestaj kachbʼilanïk rkʼë Dios (1 Tim. 6:10). Janina nqamatyoxij che rä Jehová rma ryä jun utziläj tataʼaj kan kʼo runaʼoj y nukʼüt chqawäch achkë rubʼanik nqatzʼët ri bʼeyomäl (Ecl. 7:12; Luc. 12:15).

¿ACHKË RUBʼANIK NQACHAJIJ RI QAN?

Achiʼel wä ri chajinelaʼ chqä ri yechajin ri ruchiʼ ri tinamït ojer qa, röj chqä kʼo chë nqachajij qiʼ chqä ma nqayaʼ ta qʼij chë ri itzel taq naʼoj yeʼok pa qan. (Tatzʼetaʼ ri peraj 10 chqä 11) *

10, 11. a) Rchë nqachajij ri qan, ¿achkë rajwaxik nqaʼän? b) ¿Achkë wä rusamaj jun chajinel ojer qa, y achkë rubʼanik ri qa-conciencia nsamäj achiʼel jun chajinel?

10 Rchë nqachajij ri qan, rajwaxik nqatamaj achkë nuksaj Satanás rchë nqrqʼöl, ke riʼ xtqkowin xtqatoʼ qiʼ. Ri tzij yeruʼij Proverbios 4:23 nunataj ri samaj xekiʼän ri chajinelaʼ ojer qa. Ryeʼ nkichajij wä ri tinamït pa ruwiʼ ri tzʼaq, y taq nkitzʼët chë petenäq jun kʼayewal, chanin nkiyaʼ rutzjol. Re jun tzʼetbʼäl reʼ nukʼüt chqawäch achkë rubʼanik chanin nqatoʼ qiʼ taq Satanás nrajoʼ yertïk itzel taq naʼoj pa qajolon.

11 Ojer qa, ri chajinelaʼ nkitoʼ kiʼ kikʼë ri yechajin ri puerta kʼo chuchiʼ ri tinamït (2 Sam. 18:24-26). Jontir nkitoʼ kiʼ chë ütz ütz nkitzʼapij ri puerta taq nkitzʼët chë jun kikʼulel xa naqaj chik kʼo pä (Neh. 7:1-3). We röj ütz qatjon ri qa-conciencia kikʼë ri naʼoj ye kʼo chpan le Biblia * xtkowin xtsamäj achiʼel wä jun chajinel. ¿Achkë rubʼanik xtuʼän riʼ? Ri qa-conciencia chanin xtuʼij chqë taq Satanás xtrajoʼ xtqrqʼöl chrij ri achkë nqarayij nqaʼän, ri nqachʼöbʼ chqä ri nqanaʼ pa qan. Taq ri qa-conciencia xtuyaʼ jun rutzjol chqë tqayaʼ rejqalen achkë nuʼij, ke riʼ achiʼel ta nqatzʼapij ri puerta chwäch Satanás.

12, 13. ¿Achkë rkʼë jubʼaʼ nqarayij nqaʼän, ye kʼa achkë rajwaxik nqaʼän?

12 Tqatzʼetaʼ jun tzʼetbʼäl rchë nqachajij qiʼ chwäch ri yeruyaʼ pä Satanás. Jehová rubʼin chqë chë ma ütz ta yeqatzjoj ri tzʼil taq bʼanobʼäl (Efes. 5:3). Ye kʼa, ¿achkë xtqaʼän we ri qachiʼil pa samaj o pa ri tijobʼäl nkichäp rubʼixik itzel taq tzij? Röj qataman chë rajwaxik nqatzelaj ri itzel taq naʼoj chqä raynïk kʼo kikʼë ri winäq (Tito 2:12). Rma riʼ rkʼë jubʼaʼ ri qa-conciencia chanin xtuʼij pä chqë achkë rajwaxik nqaʼän (Rom. 2:15). ¿Achkë xtqaʼän? ¿Xtqasmajij ri xtuʼij qa-conciencia achiʼel wä nuʼän jun chajinel taq nutzʼapij ri puerta? Rkʼë jubʼaʼ rma yoj kʼo kikʼë  qachiʼil nqajoʼ nqakʼoxaj ri yekiʼij chqä nqajoʼ nqatzʼët ri achbʼäl nkitzuʼ. Ye kʼa ri más ütz nqaʼän ya riʼ nqajäl ri achkë najin nkiʼij o nq-el äl chkikojöl.

13 Nkʼatzin njeʼ qachqʼaʼ rchë ma nqaʼän ta ri itzel taq bʼanobʼäl o ma nqchʼobʼon ta chrij ri yekiʼij ri qachiʼil. Ütz nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chë Jehová nutzʼët chë röj najin nqatäj qaqʼij, y ryä xtuyaʼ qachqʼaʼ chqä qanaʼoj rchë ma nqakʼän ta qanaʼoj chrij Satanás (2 Crón. 16:9; Is. 40:29; Sant. 1:5). ¿Achkë chik más nqaʼän rchë nqachajij ri qan?

TQACHAJIJ RI QAN RONOJEL QʼIJ

14, 15. a) ¿Achoq chwäch kʼo chë nqajäq qan, y achkë rubʼanik nqaʼän che rä? b) ¿Achkë rubʼanik nqrtoʼ Proverbios 4:20 kʼa 22 rchë kan kʼo nqatamaj qa taq nqaskʼij ruwäch le Biblia? (Tatzʼetaʼ ri recuadro « Rubʼanik yachʼobʼon chrij ri naskʼij ruwäch»).

14 Rchë nqachajij ri qan ma xa xuʼ ta nqachajij chwäch ri itzel taq naʼoj, chqä ütz nqayaʼ qʼij chë yeʼok ri utziläj taq naʼoj chpan. Qchʼobʼon chik chkij ri yechajin wä ri tinamït ojer qa. Ri nchajin ri puerta ma nuyaʼ ta wä qʼij chë ri kikʼulel yeʼok apü pa tinamït. Ye kʼa kʼo mul nujäq ri puerta rchë nkiksaj apü ri achkë nkitäj, we ma nuʼän ta riʼ yekäm chë wayjal. Ke riʼ chqä ütz nqaʼän röj, taqïl tqajaqaʼ ri qan rchë yeʼok runaʼoj Jehová chpan.

15 Ri ruchʼobʼonïk Dios yeqïl chpan le Biblia. Rma riʼ taq nqaskʼij ruwäch, najin nqayaʼ qʼij chë ya riʼ yesmajin ri qachʼobʼonïk, ri nqanaʼ chqä ri nqaʼän. Rchë kan kʼo nqatamaj chrij ri nqaskʼij, kʼo chë nqaʼän re: Naʼäy, tqabʼanaʼ ri chʼonïk rkʼë Dios. Jun qachʼalal ixöq nuʼij: «Taq nskʼij le Biblia, naʼäy nbʼij che rä Jehová chë kirutoʼ rchë nqʼax chi nwäch ri utziläj taq naʼoj ri ye kʼo chpan ri Ruchʼaʼäl» (Sal. 119:18). Rukaʼn, qchʼobʼon chrij ri nqaskʼij ruwäch. We xtqaʼän riʼ, ri Ruchʼaʼäl Dios kan xtapon pa qan chqä xtqayaʼ qʼij che rä rchë xtsmajij ri qachʼobʼonïk (taskʼij ruwäch Proverbios 4:20-22 *; Sal. 119:97).

16. ¿Achkë utzil nukʼän pä pa qawiʼ we nqatzuʼ ri canal JW Broadcasting? Tayaʼ jun tzʼetbʼäl.

16 Jun chik rubʼanik rchë nqayaʼ qʼij che yë ri ruchʼobʼonïk Dios nsmajin qakʼaslemal, ya riʼ nqatzʼët jontir ri kʼo chpan ri canal JW Broadcasting®. Jun kʼulaj winäq nkiʼij: «Ri yeyaʼöx pä pa Broadcasting ronojel ikʼ, ya riʼ jun chkë ri qakʼutun che rä Jehová. Rma kan nkiyaʼ qachqʼaʼ chqä nkikʼuqbʼaʼ qakʼuʼx taq nqbʼison o taq nqanaʼ chë achiʼel ta qayon yoj kʼo. Taq yoj kʼo chqachoch y najin nqaʼän qaway, qames o nqatäj jun qa-té, yeqakʼoxaj ri bʼix ri yeʼelenäq chpan Broadcasting». Ri programas ri ye kʼo pa Broadcasting nkichajij ri qan. Yojkitoʼ rchë nqchʼobʼon achiʼel Jehová y nqrqʼät rchë ma nqchʼobʼon ta achiʼel Satanás.

17, 18. a) Achiʼel nuʼij 1 Reyes 8:61, ¿achkë nbʼanatäj taq nqasmajij ri nukʼüt Jehová chqawäch? b) ¿Achkë naʼoj nuyaʼ qa chqawäch ri xuʼän Ezequías? c) Achiʼel wä ri xukʼutuj David che rä Jehová chpan Salmo 139:23 chqä 24, ¿achkë ütz nqakʼutuj taq nqchʼö rkʼë Jehová?

17 Taq yeqatzʼët ri utzil nukʼän pä ri nqaʼän ri ütz, más nkowïr ri qakʼuqbʼäl kʼuʼx (Sant. 1:2, 3). Taq nqaʼän ri nqä chwäch Jehová, ryä kan kiʼ rukʼuʼx nuʼij walkʼwal chqë. Riʼ nuʼän chë ri qaraybʼal rchë nqanmaj rutzij más xtnmär (Prov. 27:11). Ri kʼayewal yeqïl xa nkiyaʼ qʼij chqë rchë nqakʼüt chwäch Jehová chë ri qan ma ruchʼaron ta riʼ, xa nqajoʼ ryä rkʼë ronojel qan (Sal. 119:113). Chqä ri kʼayewal yojkitoʼ rchë nqakʼüt chë kan qayaʼon  chwäch qan chë nqanmaj rutzij Jehová y nqaʼän ri ruraybʼal (taskʼij ruwäch 1 Reyes 8:61 *).

18 Kantzij na wä chë jontir xtqmakun, rma jontir kʼo qa ri mak chqij. Taq xtbʼanatäj riʼ, tnatäj chqë ri xuʼän Ezequías, ri qʼatöy tzij. Ryä xmakun chwäch Jehová, ye kʼa xutzolij riʼ. Chrij riʼ, ryä xuyaʼ ruqʼij Jehová rkʼë ronojel ran (Is. 38:3-6; 2 Crón. 29:1, 2; 32:25, 26). Röj chqä xtqaʼän riʼ we ma xtqayaʼ ta qʼij che rä Satanás rchë nutzʼilbʼisaj ri qachʼobʼonïk. Tqakʼutuj che rä Jehová rchë nqrtoʼ nqanmaj rutzij (1 Rey. 3:9; taskʼij ruwäch Salmo 139:23, 24 *). Rma ri, chwäch xa bʼa achkë ri kʼo chë nqachajij, tqachajij ri qan, ke riʼ majun bʼëy xtqayaʼ qa Jehová.

BʼIX 54 “Este es el camino”

^ parr. 5 Satanás jalajöj taq naʼoj yeruyaʼ chqawäch rchë chë röj ma nqayaʼ ta chik ruqʼij Jehová. ¿Xtqayaʼ qʼij rchë xtqrqʼöl o xtqayaʼ chwäch qan chë majun bʼëy xtqayaʼ qa Jehová? We ütz ütz qachajin ri qan, ma xtqayaʼ ta ruqʼij ri kʼayewal yeqïl chqä majun bʼëy xtqayaʼ qa Jehová. ¿Achkë ntel chë tzij taq nqtzjon chrij ri qan? ¿Achkë rubʼanik nutäj ruqʼij Satanás rchë nutzʼilbʼisaj qan? ¿Y achkë rubʼanik nqachajij ri qan? Chpan re tzijonem reʼ xtqaqʼalajsaj re oxiʼ kʼutunïk reʼ ri janina kejqalen.

^ parr. 4 Salmo 51:6: «Rït kan janina jaʼäl nanaʼ taq jun winäq kʼo ri kantzij pa ran; takʼutuʼ chwäch ri wan ri kantzij naʼoj».

^ parr. 11 RUQʼALAJSAXIK JUN NAʼOJ: Le Biblia «conciencia» nuʼij che rä ri ruyaʼon Dios chqë rchë yeqankʼuj ri qachʼobʼonïk, ri nqanaʼ chqä ri nqaʼän, y nuʼij chqë we ütz o ma ütz ta ri yeqaʼän (Rom. 2:15; 9:1). We röj nqatjoj ri qa-conciencia rkʼë ri pixaʼ yeruyaʼon pä Jehová chpan le Biblia, xtuʼij chqë we ri qachʼobʼonïk, ri yeqaʼän chqä ri yeqaʼij ütz o ma ye ütz ta.

^ parr. 15 Proverbios 4:20-22: «Nukʼajol, tabʼanaʼ utzil, takʼoxaj ri nchʼaʼäl; tayaʼ axkïn che rä ri nutzij. Kan tayaʼ awäch chrij chqä kan takʼoloʼ pa awan. Rma nuyaʼ kikʼaslemal ri yeyilö rchë chqä nkʼuqeʼ rukʼuʼx jontir ri kichʼakul».

^ parr. 17 1 Reyes 8:61: «Y kan tzʼaqät tibʼanaʼ che rä ri iwan rkʼë Jehová ri qa-Dios, kan tibʼanaʼ achiʼel wä ri nuʼij ri rupixaʼ chqä kan tikʼoloʼ pa iwan achiʼel wä najin niʼän re qʼij reʼ».

^ parr. 18 Salmo 139:23, 24: «Nu-Dios, tankʼuj jontir ri yenbʼän, y tatzʼetaʼ achkë ri qäs kʼo pa wan. Tankʼuj jontir ri yenchʼöbʼ y tatzʼetaʼ achkë ri nyaʼö bʼis pa wan. Chqä tatzʼetaʼ we kʼo jun itzel raynïk pa wan, y kinakʼwaj chpan ri bʼey ri ma nkʼïs ta».

^ parr. 60 RUQʼALAJSAXIK RI ACHBʼÄL: Jun qachʼalal achï ri qasan chik pa yaʼ najin nutzuʼ televisión y chaq kʼateʼ yebʼeqʼalajin pä tzʼil taq bʼanobʼäl chwäch, y kʼo chë nuchʼöbʼ achkë xtuʼän.

^ parr. 62 RUQʼALAJSAXIK RI ACHBʼÄL: Ri nchajin ri tinamït najin nuyaʼ apü rubʼixik chë petenäq jun kʼayewal chkij. Ri yechajin chuchiʼ ri tinamït, chanin nkitzʼapij ri puerta rkʼë jun mamaʼ cheʼ.