Yaqʼax chupam ri rupam

Yaqʼax rikʼin ri rucholajem

 TJONÏK 15

Tqakʼamaʼ qanaʼoj chrij Jesús rchë ma xtkʼis ta ri uxlanen pa qan

Tqakʼamaʼ qanaʼoj chrij Jesús rchë ma xtkʼis ta ri uxlanen pa qan

«Ri uxlanen ri kʼo rkʼë Dios, ri kʼo más ruchqʼaʼ chwäch xa bʼa achkë chʼobʼonïk, xtchajij ri iwan» (FILIP. 4:7).

BʼIX 113 La paz del pueblo de Dios

RI XTQATZʼËT QA *

1, 2. ¿Achkë rma Jesús janina xbʼison, ye kʼa achkë xyaʼ más ruqʼij?

RI RUKʼISBʼÄL qʼij xjeʼ Jesús kikʼë ri rutzeqelbʼëy, ryä janina xbʼison. Retaman wä chë ya xa xtyaʼöx tijöj poqonal pa rwiʼ chqä chë xtkamsäx pa kiqʼaʼ ri winäq. Tapeʼ ke riʼ, kʼo wä jun ri kan más xyaʼ ruqʼij. Ryä retaman wä chë, we ma xtuqʼäj ta ri rutzij Dios chkiwäch ri kʼayewal xkerqʼaxaj, xttoʼon chë ri rubʼiʼ Dios ma xttzʼilbʼisäx ta. Jesús xuʼän ronojel riʼ rma janina wä nrajoʼ Jehová chqä kan xrayij xnmaj rutzij. Ryä chqä janina xerajoʼ ri winäq y xqʼax chwäch chë, we xtyaʼ rukʼaslemal pa kamïk, röj xtqkowin xtqïl ri kolotajïk.

2 Tapeʼ janina kʼayewal kʼo chwäch, ryä ma xkʼis ta ri uxlanen pa ran. Ryä xuʼij wä chkë ri ru-apóstoles: «Ri uxlanen kʼo wkʼë rïn, nyaʼ chiwä rïx» (Juan 14:27). Jesús yë ri «uxlanen ri kʼo rkʼë Dios» xjeʼ rkʼë. Ri uxlanen riʼ ya riʼ ri nunaʼ jun winäq ri kʼo jun utziläj rachbʼilanïk rkʼë Dios. Ya riʼ xyaʼö uxlanen che rä Jesús taq xqʼaxaj ronojel ri kʼayewal (Filip. 4:6, 7).

3. ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tjonïk reʼ?

3 Majun ta jun chqë röj xkerqʼaxaj ri kʼayewal ri xerqʼaxaj Jesús. Tapeʼ ke riʼ, jontir röj, ri rutzeqelbʼëy, nqqʼax chqä chkiwäch jalajöj taq kʼayewal (Mat. 16:24, 25; Juan 15:20). Y achiʼel wä xbʼanatäj rkʼë ryä, röj chqä kʼïy mul xtqbʼison xa kimä ri kʼayewal riʼ. ¿Achkë xtqtoʼö chë ri bʼis ma xtchʼakon ta chqij chqä xtuʼän chë ma xtqanaʼ ta chik uxlanen? Tqatzʼetaʼ oxiʼ naʼoj ri xersmajij Jesús taq xjeʼ chwäch le Ruwachʼulew chqä achkë rubʼanik nqakʼän qanaʼoj chrij taq kʼo kʼayewal yeqïl.

 JESÚS CHAQ TAQÏL XTZJON RKʼË DIOS

Ri chʼonïk nqrtoʼ rchë ma nkʼis ta ri uxlanen pa qan. (Tatzʼetaʼ ri peraj 4 kʼa 7).

4. Rkʼë ri nuʼij chpan 1 Tesalonicenses 5:17, tayaʼ jojun tzʼetbʼäl ri nkikʼüt chë Jesús kan kʼïy mul xchʼö rkʼë Rutataʼ pa rukʼisbʼäl qʼij rchë ri rukʼaslemal.

4 (Taskʼij ruwäch 1 Tesalonicenses 5:17). Pa rukʼisbʼäl qʼij rchë ri rukʼaslemal, Jesús kan kʼïy chʼonïk xeruʼän. Achiʼel taq xkʼüt chkiwäch ri rutzeqelbʼëy achkë rubʼanik kʼo chë nkinataj rukamik, ryä naʼäy xuʼän jun chʼonïk, kʼa riʼ xqʼaxaj ri kaxlanwäy chkë. Chqä xuʼän riʼ taq xqʼaxaj ri vino (1 Cor. 11:23-25). Ryä chqä xuʼän jun chʼonïk taq ya yeʼel äl chpan ri jay ri akuchï xkiʼän wä ri Pascua (Juan 17:1-26). Y taq xeʼapon pa monte de los Olivos, kʼïy chʼonïk chqä xeruʼän chriʼ (Mat. 26:36-39, 42, 44). Y taq ya nkäm, xuʼän jun chʼonïk che rä Dios rkʼë ri rukʼisbʼäl tzij ri xeruʼij (Luc. 23:46). Achiʼel nqatzʼët, Jesús ronojel mul xchʼö rkʼë Rutataʼ chrij ronojel ri xerqʼaxaj ri qʼij riʼ.

5. ¿Achkë rma ri apóstoles xa xkixiʼij kiʼ?

5 Jesús xkowin xköchʼ ronojel ri kʼayewal rma ronojel mul xukʼutuj rutoʼik che rä Dios chkipan ri chʼonïk xeruʼän. Ye kʼa ri apóstoles ma xkiʼän ta riʼ, y rma riʼ, xa xkixiʼij kiʼ chqä xa xkiyaʼ qa Jesús ri aqʼaʼ riʼ (Mat. 26:40, 41, 43, 45, 56). ¿Achkë naʼoj nuyaʼ qa chqawäch? Chë majun bʼëy xtqayaʼ ta qa Jehová we ronojel mul xtqchʼö rkʼë, achiʼel wä xuʼän Jesús. Ye kʼa, ¿achkë kʼo chë nqakʼutuj chkipan ri qachʼonïk?

6. ¿Achkë rubʼanik xtqrtoʼ ri kʼuqbʼäl kʼuʼx rchë ma xtkʼis ta ri uxlanen pa qan?

6 Ütz nqakʼutuj che rä Jehová chë tyaʼ más qakʼuqbʼäl kʼuʼx (Luc. 17:5; Juan 14:1). Y riʼ janina xtkʼatzin chqë rma Satanás xtyaʼ kʼayewal pa kiwiʼ jontir ri rutzeqelbʼëy Jesús (Luc. 22:31). Ri kʼuqbʼäl kʼuʼx xtqrtoʼ rchë xtjeʼ uxlanen pa qan tapeʼ kan nkitzeqelbʼej kiʼ ri kʼayewal yepë chqij. ¿Achkë rma nqaʼij riʼ? Rma, taq  xqaʼän yän ronojel ri kʼo pa qaqʼaʼ rchë nqasöl jun kʼayewal, xtqayaʼ qa pa ruqʼaʼ Jehová ri kʼayewal riʼ. Ri kʼuqbʼäl kʼuʼx nqanaʼ chrij Jehová chë ryä xtkowin xtsöl ri kʼayewal, nuʼän chë ma kan ta xtqachʼujirsaj chik qiʼ chrij ri kʼayewal chqä xtqanaʼ uxlanen pa qan (1 Ped. 5:6, 7).

7. ¿Achkë nqatamaj qa chrij ri tzʼetbʼäl nuyaʼ qa Robert?

7 Xa bʼa achkë kʼayewal najin nqaqʼaxaj, ri chʼonïk nqrtoʼ rchë ma nkʼis ta ri uxlanen pa qan. Tqatzʼetaʼ ri xbʼanatäj rkʼë Robert, jun ukʼwäy bʼey ri más 80 rujunaʼ. Ryä nuʼij: «Ri naʼoj kʼo chpan Filipenses 4:6 chqä 7 yirutoʼon rchë npabʼan wiʼ chkiwäch ri kʼayewal ri nqʼaxan pä chpan ri nukʼaslemal. Kʼo kʼayewal wlon rma jantäq majun ta nrajil. Chqä jun tiempo ma xinok ta chik ukʼwäy bʼey». ¿Achkë toʼoyon Robert rchë ma kʼisnäq ta ri uxlanen pa ran? Ryä nuʼij: «Yichʼö rkʼë Dios taq nnaʼ chë xa najin nchʼujirsaj kowan wiʼ kimä ri kʼayewal. Nnaʼ rïn chë taq chaq taqïl yichʼö rkʼë Dios chqä taq nbʼij che rä ronojel ri najin nnaʼ, más uxlanen nnaʼ pa wan».

JESÚS KAN RKʼË RONOJEL RAN XUTZJOJ RUCHʼAʼÄL DIOS

Ri rutzjoxik le Biblia nqrtoʼ rchë ma nkʼis ta ri uxlanen pa qan. (Tatzʼetaʼ ri peraj 8 kʼa 10).

8. Achiʼel nuʼij chpan Juan 8:29, ¿achkë chik jun xbʼanö chë Jesús xnaʼ uxlanen pa ran?

8 (Taskʼij ruwäch Juan 8:29). Tapeʼ xyaʼöx kʼayewal pa rwiʼ rma xyaʼ ruqʼij Dios, Jesús ma xkʼis ta ri uxlanen pa ran. ¿Achkë rma? Rma retaman chë najin wä nuyaʼ kiʼkʼuxlal pa ran Jehová. Ryä xnmaj rutzij Dios tapeʼ kʼo mul kan kʼayewal xuʼän chwäch. Rma janina nrajoʼ Jehová, ri más wä rejqalen chwäch ryä ya riʼ nuyaʼ ruqʼij ri Rutataʼ. Taq majanä wä tpë chwäch le Ruwachʼulew, ryä xtoʼ Jehová chubʼanik ronojel ri kʼo (Prov. 8:30). Y, taq ya xpë chwäch le Ruwachʼulew,  kan rkʼë ronojel ran xtzjoj ri Ruchʼaʼäl Dios (Mat. 6:9; Juan 5:17). Ri samaj riʼ kan janina kiʼkʼuxlal xyaʼ che rä (Juan 4:34-36).

9. ¿Achkë rubʼanik ri nqayaʼ qan chrij rutzjoxik le Biblia nqrtoʼ rchë ma nkʼis ta ri uxlanen pa qan?

9 Nqakʼän qanaʼoj chrij Jesús taq nqanmaj rutzij Jehová chqä taq rkʼë ronojel qan nqaʼän rusamaj (1 Cor. 15:58). Ri cristiano ri nyaʼ ran chrij rutzjoxik le Biblia ma kan ta nyaʼ más ruqʼij ri kʼayewal najin yerqʼaxaj (Hech. 18:5). ¿Achkë rma? Rma kʼïy mul ri winäq ri nqatzjoj le Biblia chkë más wä kʼayewal nkiqʼaxaj chqawäch röj. Ye kʼa, taq nkitamaj ruwäch Jehová chqä nkismajij ri rupixaʼ, ri kikʼaslemal njalatäj y riʼ nuʼän chë más kiʼkʼuxlal nkinaʼ. Ronojel mul taq nbʼanatäj riʼ, más nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chë Jehová xtqrchajij. Y ri kʼuqbʼäl kʼuʼx riʼ nqrtoʼ rchë ma nkʼis ta ri uxlanen pa qan. Ya riʼ bʼanatajnäq pä rkʼë jun qachʼalal ixöq ri kʼo jun nimaläj bʼis pa ran chqä nunaʼ chë achiʼel ta majun nkʼatzin wä. Ryä nuʼij: «Ri nyaʼ wan chrij rutzjoxik le Biblia yirtoʼ rchë nmestaj ri bʼis chqä más kiʼ nkʼuʼx nbʼän. Rïn nnaʼ chë taq nbʼän ri samaj riʼ, más naqaj yïn kʼo wä rkʼë Jehová».

10. ¿Achkë nqatamaj qa chrij ri bʼanatajnäq pä rkʼë ya Brenda?

10 Tqatzʼetaʼ chqä ri xbʼanatäj rkʼë jun qachʼalal ixöq ri rubʼiniʼan Brenda. Ri ral chqä ryä kʼo jun itzel yabʼil chkë ri rubʼiniʼan esclerosis múltiple. Ya Brenda kʼo pa silla de ruedas chqä majun ta más ruchqʼaʼ. Taq ütz nuʼän chwäch, ntel chutzjoxik le Biblia chiʼ taq jay, ye kʼa más ütz nuʼän chwäch yeruʼän cartas. Ryä nuʼij: «Taq xqʼax chi nwäch chë kʼa chwäch ri kʼakʼakʼ Ruwachʼulew xkikʼachöj wä, riʼ xuʼän chwä chë xikowin xinyaʼ más wan chrij rusamaj Jehová. Y riʼ janina yirutoʼon rma nuʼän chwä rchë nmestaj ronojel ri kʼayewal ri nbʼanö chë nchʼujirsaj wiʼ. Chqä yirutoʼon rchë nyaʼon más wan chkitoʼik ri winäq ri ye kʼo pa ru-territorio nu-congregación. Ri samaj riʼ chaq taqïl nunataj chwä ri nyoʼen apü chwäch ri kʼakʼakʼ Ruwachʼulew».

JESÚS XYAʼ QʼIJ CHË XTOʼÖX KIMÄ RI RACHIʼIL

Ri utziläj qachiʼil yojkitoʼ rchë ma nkʼis ta ri uxlanen pa qan. (Tatzʼetaʼ ri peraj 11 kʼa 15).

11-13. a) ¿Achkë rubʼanik xkikʼüt chë kantzij ye rachiʼil Jesús ri apóstoles chqä nkʼaj chik rutzeqelbʼëy? b) ¿Achkë xnaʼ Jesús rma ri toʼïk xkiyaʼ rachiʼil che rä?

11 Jesús kan kʼïy kʼayewal xerqʼaxaj taq xtzjoj ri Ruchʼaʼäl Dios chkë ri winäq. Tapeʼ ke riʼ, ri apóstoles xkikʼüt jun achbʼilanïk achiʼel ri achbʼilanïk nutzjoj Proverbios 18:24, chriʼ nuʼij: «Kʼo jun achiʼil ri kan más junan nuʼän awäch rkʼë chwäch rkʼë jun awachʼalal». Tnatäj chqë chë ri qʼij qa riʼ, majun chkë ri ruchʼalal pa ru-familia kikʼuqbʼan wä kikʼuʼx chrij (Juan 7:3-5). Y kʼo jmul, ri ruchʼalal xkichʼöbʼ chë xa xuʼän itzel rujolon (Mar. 3:21). Ye kʼa ri apóstoles ma ke riʼ ta kinaʼoj xkiʼän rkʼë, y rma riʼ, Jesús kan janina xeruloqʼoqʼej. Ri aqʼaʼ taq majanä tkamsäx, Jesús xuʼij reʼ chkë: «Yïx rïx ri ronojel mul yïx kʼo wkʼë taq yïn qʼaxnäq pä chkiwäch ri kʼayewal» (Luc. 22:28).

12 Kantzij na wä chë kʼo mul ri apóstoles xkiyaʼ bʼis pa ran Jesús, ye kʼa ryä ma xyaʼ ta ran chrij riʼ. Ryä retaman wä chë ri apóstoles kan kikʼuqbʼan wä kikʼuʼx chrij (Mat. 26:40; Mar. 10:13, 14; Juan 6:66-69). Ri rukʼisbʼäl aqʼaʼ xjeʼ kikʼë ri utziläj taq achiʼaʼ riʼ, Jesús xuʼij chkë: «Rïn nbʼin pä wachiʼil chiwä, rma ronojel ri nkʼoxan pä rkʼë ri Ntataʼ nqʼalajsan pä chiwäch rïx» (Juan 15:15). Kantzij na wä chë ri rachiʼil janina xkikʼuqbʼaʼ rukʼuʼx. Ri toʼïk xkiyaʼ che rä taq xtzjoj Ruchʼaʼäl Dios chwäch le Ruwachʼulew, kan janina kiʼkʼuxlal xyaʼ che rä (Luc. 10:17, 21).

13 Ye kʼa Jesús ma xa xuʼ ta ri apóstoles xeʼok rachiʼil. Ryä xejeʼ más rachiʼil, achiʼaʼ chqä ixoqiʼ, ri xkiyaʼ rutoʼik taq ryä xtzjoj Ruchʼaʼäl Dios. Jojun chkë ryeʼ xkiskʼij chkachoch rchë xkiyaʼ jun rway (Luc. 10:38-42; Juan 12:1, 2).  Jojun chik xebʼiʼaj rkʼë chqä xkiksaj ri kʼo kikʼë rchë xkiyaʼ ri xkʼatzin che rä (Luc. 8:3). ¿Achkë komä rma Jesús xejeʼ utziläj taq rachiʼil? Rma ryä chqä xok jun utziläj achiʼil. Ryä xertoʼ ri winäq riʼ chqä ma xukʼutuj ta chkë ri ma yekowin ta nkiʼän. Tapeʼ ryä majun rmak ta y ri rachiʼil xa ye ajmakiʼ, Jesús xmatyoxij ri toʼïk xkiyaʼ che rä. Kantzij na wä chë ri rachiʼil xkitoʼ rchë ma xkʼis ta ri uxlanen pa ran.

14, 15. a) ¿Achkë rubʼanik yeqïl utziläj qachiʼil? b) ¿Achkë rubʼanik xkojkitoʼ ri winäq riʼ?

14 Ri utziläj taq achbʼilanïk xkojkitoʼ rchë ma xtqayaʼ ta qa Jehová. Ye kʼa rchë yeqïl utziläj qachiʼil, nkʼatzin chë röj chqä nq-ok utziläj taq achiʼil (Mat. 7:12). Rma riʼ le Biblia nuʼij chqë chë tqayaʼ qa-tiempo chqä qachqʼaʼ rchë yeqatoʼ ri qachʼalal, más ri nkʼatzin kitoʼik (Efes. 4:28). Qchʼobʼon chkij ri qachʼalal ri ye kʼo pa congregación ri nkʼatzin kitoʼik. Rkʼë jbʼaʼ kʼo jun chkë ryeʼ ri, rma rujunaʼ o rma jun yabʼil, ma nkowin ta ntel äl chrachoch, ¿achkë rma ma nqatoʼ ta rkʼë rloqʼoj? O rkʼë jbʼaʼ jun familia najin nuqʼaxaj kʼayewal rma majun ta kirajil, ¿ütz nuʼän chqawäch nqayaʼ jun kiway? We nqkowin nqaksaj ri sitio jw.org® chqä ri aplicación JW Library®, ¿achkë rma ma yeqatoʼ ta jojun chkë ri qachʼalal ri kʼayewal nuʼän chkiwäch rchë yekiksaj ri samajbʼäl riʼ? We nqayaʼ qan chkitoʼik ri qachʼalal, kantzij na wä chë más kiʼ qakʼuʼx xtqaʼän (Hech. 20:35).

15 Ri utziläj qachiʼil xkeqïl xkojkitoʼ taq kʼo kʼayewal xkeqaqʼaxaj chqä xkojkitoʼ rchë ma xtkʼis ta ri uxlanen pa qan. Achiʼel xuʼän Elihú taq xyaʼ ruxkïn che rä Job, ri qachiʼil chqä xkojkikʼoxaj rkʼë ajowabʼäl taq xtqaʼij chkë ri achkë nyaʼö bʼis pa qan (Job 32:4). Ye kʼa röj  ütz njeʼ pa qajolon chë ma yë ta qachiʼil xkebʼin chqë achkë kʼo chë nqaʼän. Tapeʼ ke riʼ, xtqakʼüt chë kʼo qanaʼoj we xtqayaʼ qaxkïn chkë taq xtkiyaʼ jun pixaʼ chqë ri elesan pä chpan le Biblia (Prov. 15:22). Y, taq kʼo kʼayewal najin nqaqʼaxaj chqä nkʼatzin qatoʼik, tqabʼanaʼ achiʼel xuʼän David, ri qʼatöy tzij. Ryä xqasaj riʼ chqä xukʼän ri toʼïk xyaʼöx che rä kimä ri rachiʼil (2 Sam. 17:27-29). Kantzij na wä chë achbʼilanïk achiʼel riʼ, kan jun spanïk ryaʼon pä Jehová (Sant. 1:17).

¿ACHKË ÜTZ NQAʼÄN RCHË MA NKʼIS TA RI UXLANEN PA QAN?

16. Achiʼel nuʼij Filipenses 4:6 chqä 7, ¿xa xuʼ achkë rubʼanik nqkowin nqanaʼ uxlanen pa qan? Taqʼalajsaj.

16 (Taskʼij ruwäch Filipenses 4:6, 7). ¿Achkë rma Jehová nuʼij chë rma ri Cristo Jesús xtyaʼ chqë ri uxlanen kʼo rkʼë ryä? Rma xa xuʼ xtqkowin xtqanaʼ uxlanen pa qan we xtqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij Jesús chqä xtqʼax chqawäch achkë rusamaj ryä chpan ri ruraybʼal Jehová. Jojun tzʼetbʼäl. Kantzij na wä chë nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx ri nqatamaj chë xtkuy jontir ri qamak rma Jesús xyaʼ rukʼaslemal pa kamïk (1 Juan 2:12). Chqä rma qataman chë Jesús ya riʼ ri xtqʼatö tzij chpan ri Ruqʼatbʼäl Tzij Dios chqä chë xtchojmij jontir ri itzelal ri xtkiʼän Satanás chqä ri itzel taq winäq chqë, riʼ nuʼän chë kʼïy utzil nqayoʼej apü (Is. 65:17; 1 Juan 3:8; Rev. 21:3, 4). Y ma nqaxiʼij ta qiʼ nqaʼän ri samaj yaʼon qa pa qaqʼaʼ tapeʼ yoj kʼo chik chkipan ri rukʼisbʼäl taq qʼij, rma qataman chë Jesús kʼo qkʼë rchë nqrtoʼ (Mat. 28:19, 20). Kantzij na wä chë ri utzil ri qayoʼen apü, ri kʼuqbʼäl kʼuʼx nuyaʼ Jehová chqë chqä ri ma nqaxiʼij ta qiʼ chkiwäch ri kʼayewal, kan janina yekʼatzin rchë nqanaʼ uxlanen pa qan.

17. a) ¿Achkë kʼo chë nuʼän jun cristiano rchë ma xtkʼis ta ri uxlanen pa ran? b) Achiʼel nuʼij chpan Juan 16:33, ¿achkë xtqkowin xtqaʼän?

17 Rma kʼa riʼ, ¿achkë rubʼanik xtqanaʼ uxlanen pa qan tapeʼ kʼo nimaläj taq kʼayewal najin yeqaqʼaxaj? Xtqanaʼ ri uxlanen riʼ we xtqakʼän qanaʼoj chrij Jesús. Naʼäy, ronojel mul qchʼö rkʼë Jehová. Rukaʼn, tqanmaj rutzij Jehová chqä rkʼë ronojel qan tqatzjoj le Biblia tapeʼ kʼo kʼayewal najin yeqaqʼaxaj. Y rox, tqakʼamaʼ ri toʼïk nkiyaʼ ri qachiʼil chqë. We xtqaʼän riʼ, ri uxlanen kʼo rkʼë Dios xtchajij ri qachʼobʼonïk chqä ri qan. Y, achiʼel Jesús, röj chqä xtqkowin xtqapabʼaʼ qiʼ chwäch xa bʼa achkë kʼayewal (taskʼij ruwäch Juan 16:33).

BʼIX 41 Padre, escucha mi oración

^ parr. 5 Ronojel röj kʼo kʼayewal yeqaqʼaxaj ri nkiʼän chë rkʼë jbʼaʼ ma nqanaʼ ta chik uxlanen pa qan. Chpan re tjonïk reʼ, xtqatzʼët achkë oxiʼ naʼoj xersmajij Jesús rchë ma xkʼis ta ri uxlanen pa ran chqä xtqatzʼët achkë rubʼanik xtqakʼän qanaʼoj chrij tapeʼ ye kʼo nimaläj taq kʼayewal najin yeqaqʼaxaj.