Yaqʼax chupam ri rupam

Yaqʼax rikʼin ri rucholajem

Qachʼalal achiʼaʼ ri kʼo chik ijunaʼ, Jehová janina nuloqʼoqʼej ri isamaj

Qachʼalal achiʼaʼ ri kʼo chik ijunaʼ, Jehová janina nuloqʼoqʼej ri isamaj

RI UKʼWÄY taq bʼey pa taq congregaciones ri ye kʼo chwäch ronojel Ruwachʼulew, janina nkiloqʼoqʼej ri samaj yaʼon chkë pa rutinamit Jehová. Y jontir röj nqayaʼ chqä ruqʼij ri samaj nkiʼän. Ye kʼa ma ja näj ta, xbʼix chkë ri ukʼwäy taq bʼey ri kʼo chik kijunaʼ chë tkiyaʼ qa pa kiqʼaʼ ri ukʼwäy ta bʼey ri kʼa ye kʼojolaʼ na jujun samaj ri yaʼon chkë pa congregación.

Kan xa xuʼ xyaʼöx rutzjol riʼ, ri ukʼwäy taq bʼey rchë circuito chqä ri tijonelaʼ pa taq tijobʼäl ri yeruyaʼ rutinamit Jehová kʼo chë kiyaʼon qa kisamaj taq nuʼän 70 kijunaʼ. Chqä taq jun ukʼwäy bʼey nuʼän 80 rujunaʼ kʼo chë nuyaʼ qa jujun samaj che rä jun ukʼwäy bʼey kʼa kʼajol na. Samaj achiʼel coordinador kichë ri ukʼwäy taq bʼey pa congregación o rchë jun Comité rchë Sucursal. ¿Achkë kibʼanon pä ri qachʼalal riʼ rkʼë ri xjalatäj pa rutinamit Jehová? ¡Ryeʼ rkʼë ronojel kan kinman pä rutzij Jehová!

Ken, ri jubʼaʼ ma 49 junaʼ xok coordinador rchë jun Comité rchë Sucursal, nuʼij: «Taq xyaʼöx ri rutzjol riʼ, rïn kan xqa chi nwäch ri xinkʼoxaj. Rma ri nmaqʼaʼ riʼ xinbʼij che rä Jehová chë nkʼatzin jun coordinador kʼa kʼajol na chpan ri Comité». Ye kʼïy qachʼalal ri kʼo chik kijunaʼ junan yechʼobʼon rkʼë  ri qachʼalal Ken. Kantzij na wä chë ri qachʼalal riʼ kan nqa wä chkiwäch yekitoʼ ri qachʼalal rkʼë ri samaj yaʼon wä chkë, y rma riʼ ye kʼïy chkë ryeʼ xebʼison taq xkikʼoxaj chë kʼo chë nkiyaʼ qa jujun kisamaj.

Jun chik qachʼalal ri xok coordinador kichë ri ukʼwäy taq bʼey pa congregación ri rubʼiniʼan Esperandio, xuʼij chë naʼäy xbʼison jubʼaʼ taq xkʼoxaj chë kʼo chë nuyaʼ qa jujun rusamaj. Ye kʼa nuʼij chqä chë kʼayewal chik rubʼanon pä chwäch rma rujunaʼ y nkʼatzin chqä nuchajij riʼ. Ri qachʼalal riʼ najin na nuyaʼ ruqʼij Jehová rkʼë ronojel ran chqä najin na yerutoʼ ri qachʼalal pa ru-congregación.

¿Achkë komä xkinaʼ ri qachʼalal ri kʼïy junaʼ ye oknäq pä ukʼwäy bʼey rchë circuito taq xbʼix chkë chë kʼo chë nkiyaʼ qa kisamaj? Allan, ri 38 junaʼ xok ukʼwäy bʼey rchë circuito, nuʼij: «Kan xsach chi nwäch taq xinkʼoxaj riʼ». Ye kʼa nqʼax chwäch chë ri yetjöx ri qachʼalal kʼa ye kʼojolaʼ na kan kʼïy utzil nukʼän pä. Ri qachʼalal Allan kʼa najin na nsamäj pa congregación rkʼë ronojel ran.

Russell, ri 40 junaʼ xok ukʼwäy bʼey rchë circuito chqä tijonel pa taq tijobʼäl ri yeruyaʼ rutinamit Jehová, nuʼij chë taq xkikʼoxaj chë kʼo chë nuyaʼ qa rusamaj, rixjayil chqä ryä janina xebʼison. Ryä nuʼij: «Janina wä qaloqʼoqʼen ri samaj yaʼon wä chqë. Chqä nqanaʼ wä chë kʼa nqkowin na nqaʼän ri samaj riʼ». Komä, ri qachʼalal riʼ chqä rixjayil, janina yeloqʼoqʼëx pa congregación akuchï ye kʼo wä. Chqä najin yekitoʼ ri qachʼalal rkʼë ri etamabʼäl kilon pä pa rutinamit Jehová.

Rkʼë jubʼaʼ röj ma qanaʼon ta ri nkinaʼ ri qachʼalal riʼ. Tapeʼ ke riʼ, ri tzijonem kʼo chpan 2 Samuel xtqrtoʼ rchë xtqʼax chqawäch ri nkinaʼ ri qachʼalal riʼ.

JUN ACHÏ RI RETAMAN ACHKË NKOWIN CHQÄ MA NKOWIN TA NUʼÄN

Tqanataj jubʼaʼ taq Absalón xkatäj chrij David, ri rutataʼ. David kʼo chë xanmäj äl chqä xbʼä jukʼan chik che rä ri raqän yaʼ Jordán pa tinamït Mahanaim. Chriʼ, David chqä ri ye bʼenäq rkʼë, xkʼatzin kiway rchë ma yekäm ta. ¿Achkë xetoʼö?

Ye oxiʼ achiʼaʼ ri ye kʼo pa tinamït riʼ kan ütz kinaʼoj xkiʼän rkʼë David, rma xbʼekiyaʼ kichʼat, kiway chqä nikʼaj chik ri xkʼatzin chkë. Jun chkë ri achiʼaʼ riʼ ya riʼ Barzilai (2 Samuel 17:27-29). Taq Absalón xkäm, David xtzolin chik jmul Jerusalén, y Barzilai xbʼä äl rkʼë kʼa chuchiʼ ri raqän yaʼ Jordán. David xuʼij che rä Barzilai chë xtyaʼöx jontir che rä we nbʼä äl rkʼë kʼa Jerusalén. Barzilai ma nkʼatzin ta wä ri xtzuj che rä rma ryä jun achï bʼeyon (2 Samuel 19:31-33). Rkʼë jubʼaʼ, rma Barzilai kʼo chik rujunaʼ chqä kʼïy naʼoj kʼo rkʼë, David janina xloqʼoqʼej. Chwäch Barzilai, kan jun nimaläj spanïk ri xbʼä ta rkʼë David.

Ye kʼa Barzilai, rma retaman achkë nkowin chqä ma nkowin ta chik nuʼän, xuʼij che rä David chë rma 80 chik rujunaʼ ma nkowin ta chik «nutzʼët achkë ri ütz y achkë ri itzel» ¿Achkë ntel chë tzij ri xuʼij? Barzilai kan janina wä runaʼoj y xkowin  ta xutoʼ David rkʼë utziläj taq pixaʼ, achiʼel wä xkiʼän ri achiʼaʼ ri kʼo chik kijunaʼ ri xepixabʼan Rehoboam, ri rukʼajol Salomón (1 Reyes 12:6, 7; Salmo 92:12-14; Proverbios 16:31). Rma riʼ, rkʼë jubʼaʼ Barzilai xa chrij ri rujunaʼ xtzjon wä rma kʼo ri ma nkowin ta chik nuʼän. Ryä xuʼij chë ri rijxïk xuʼän che rä chë nixta nkʼoxan chik y nixta nunaʼ chik rukiʼil ri rukïl wäy (Eclesiastés 12:4, 5). Rma riʼ Barzilai xuʼij che rä David chë más ütz tukʼwaj äl jun kʼajol rubʼiniʼan Kimham. Rkʼë jubʼaʼ Kimham rukʼajol Barzilai (2 Samuel 19:35-40).

RONOJEL MUL KʼO XKESAMÄJ CHPAN RUTINAMIT JEHOVÁ

Ri xuʼän Barzilai junan bʼa rkʼë ri nbʼanatäj kikʼë ri qachʼalal ri kʼo chë nkiyaʼ qa jujun kisamaj rma ri kijunaʼ. Kʼo chë nqʼax chqawäch chë pa qaqʼij komä ma xa xuʼ ta jun winäq kʼo chë nchʼobʼ rij, achiʼel wä xbʼanatäj rkʼë Barzilai. Komä ri Molaj Ukʼwäy Bʼey kʼo chë nutzʼët achkë más ütz chkë jontir ri ukʼwäy taq bʼey ri kʼo chik kijunaʼ ri najin yetoʼon pa taq congregaciones.

Ri ukʼwäy taq bʼey ri kʼo chik kijunaʼ, rma kitaman chë kʼo ma yekowin ta chik nkiʼän, qʼaxnäq chkiwäch chë kʼo utzil nukʼän pä ri nkinmaj tzij. Ri nkiyaʼ qa jujun samaj pa kiqʼaʼ ri kʼa ye kʼojolaʼ na, xtuʼän chë rutinamit Jehová ronojel mul kʼo xttoʼö rchë tapeʼ xkeqʼax ri junaʼ. Kʼïy chkë ri qachʼalal riʼ yekitoʼon pä ri kʼa ye kʼojolaʼ na, achiʼel wä xuʼän Barzilai rkʼë ri rukʼajol o Pablo rkʼë Timoteo (1 Corintios 4:17; Filipenses 2:20-22). Ri qachʼalal ri kʼa ye kʼojolaʼ na kikʼutun chë ye achiʼel jun spanïk ruyaʼon pä Jehová chkë ri congregaciones chqä chë yekowin yekitoʼ ri qachʼalal rchë nkikowirsaj ri kikʼuqbʼäl kʼuʼx (Efesios 4:8-12; tajnamaj rkʼë Números 11:16, 17, 29).

JALAJÖJ RUBʼANIK RCHË YETOʼON PA RUTINAMIT JEHOVÁ

Ye kʼïy qachʼalal ri kiyaʼon qa jujun samaj pa kiqʼaʼ ri kʼa ye kʼojolaʼ na, kitzʼeton chë kʼo más rubʼanik rchë yetoʼon chpan rutinamit Jehová.

Marco, jun qachʼalal ri 19 junaʼ xok ukʼwäy bʼey rchë circuito, nuʼij: «Komä más yikowin yentoʼ kichjil ri qachʼalal pa congregación ri ma ye Testigos ta. Yikowin nbʼan riʼ rma ma kan ta kʼïy chik nusamaj pa congregación».

Geraldo, jun qachʼalal ri 28 junaʼ xok ukʼwäy bʼey rchë circuito, nuʼij: «Ri wixjayil chqä rïn xqayaʼ chqawäch rchë nqaʼän nikʼaj chik samaj pa rutinamit Jehová, achiʼel ri yeqatoʼ ri qachʼalal ri ma yeʼapon ta chik pa moloj chqä ma yeʼel ta chik chutzjoxik le Biblia». Ryeʼ nkiʼij chë ye kʼïy chkë ri qachʼalal riʼ najin chik yeʼapon pa moloj. Geraldo chqä rixjayil xkiyaʼ chqä chkiwäch chë yekitjoj más winäq chrij le Biblia. Komä najin yekitoʼ ye 15 winäq.

Allan, ri xqatzjoj yän qa, nuʼij: «Komä más qayaʼon qan chrij rutzjoxik le Biblia. Janina nqa chqawäch nqatzjoj le Biblia kikʼë ri exhibidores, pa taq kʼayij y kikʼë qa-vecinos. Kaʼiʼ chkë ri qa-vecinos najin yebʼä qkʼë pa moloj».

We rït jun chkë ri qachʼalal ri kʼo chë xkiyaʼ qa jujun kisamaj pa congregación rma kijunaʼ, kʼo chik jun utziläj rubʼanik yatoʼon rkʼë Jehová. Rma ri atamabʼal, rït yakowin yeʼatoʼ ri kʼa ye kʼojolaʼ na. Russell, ri xqatzjoj yän qa, nuʼij: «Jehová najin yerutjoj chqä yeruksaj ri qachʼalal ri, tapeʼ kʼa ye kʼojolaʼ na, kan ütz nkiʼän che rä kisamaj. Ri qachʼalal pa taq congregaciones janina utzil yekïl kimä ri qachʼalal riʼ» (tatzʼetaʼ ri peraj « Keʼatoʼ ri kʼa ye kʼojolaʼ na rchë más ütz nkiʼän che rä kisamaj pa congregación»).

JEHOVÁ JANINA NULOQʼOQʼEJ RI ASAMAJ

We ma ja näj ta tayaʼ qa jujun chkë ri asamaj, ma kabʼison ta. Ri samaj xaʼän pä rkʼë ronojel awan yerutoʼon pä ye kʼïy winäq y kʼa najin na yerutoʼ ye kʼïy. Ma tamestaj chë ri qachʼalal pa congregación janina yatkiloqʼoqʼej.

Ye kʼa ri kʼo más ruqʼij ya riʼ chë ri samaj xaʼän xkanaj pa ran Jehová. Ryä nuʼij chë majun bʼey xtumestaj ta ri abʼanon pä pa rutinamit, rma kan rkʼë ronojel awan yeʼatoʼon pä ri qachʼalal yechaʼon rchë yebʼä chkaj y kʼa najin na yeʼatoʼ  (Hebreos 6:10). Reʼ nukʼüt chqawäch chë Jehová ma xa xuʼ ta xtnatäj ri xqaʼän pä ojer. Rma rït janina aqʼij chwäch, ryä ma xtumestaj ta ri abʼanon pä chqä ri najin na naʼän rchë nayaʼ ruqʼij.

We röj ma yoj ta jun chkë ri qachʼalal riʼ, rkʼë jubʼaʼ nkʼatzin nqchʼobʼon chrij reʼ chqä. ¿Achkë rma?

Rma chë rkʼë jubʼaʼ pa qa-congregación kʼo jun chkë ri qachʼalal riʼ. We ke riʼ, röj kʼïy utzil xtqïl rma ri etamabʼäl kilon pä chpan rutinamit Jehová. Rma riʼ, tqakʼutuj qanaʼoj chkë chqä tqayaʼ qʼij chë yojkipixabʼaj. Chqä tqatzʼetaʼ achkë rubʼanik nkiksaj kitamabʼal chpan ri samaj ri yaʼon chkë komä.

Xa bʼa achkë na kʼa qajunaʼ, ma tqamestaj ta chë Jehová janina nuloqʼoqʼej kisamaj ri qachʼalal ri pa junaʼ kiksan pä kikʼaslemal rchë nkiyaʼ ruqʼij, y kʼa najin na nkiʼän.