Yaqʼax chupam ri rupam

Yaqʼax rikʼin ri rucholajem

«We rïx itaman ronojel reʼ, kiʼ ikʼuʼx we xtiʼän»

«We rïx itaman ronojel reʼ, kiʼ ikʼuʼx we xtiʼän»

«Ri nway rïn ya riʼ nbʼän ruraybʼal ri xitaqö pä chqä nkʼïs ri samaj ri xchlaʼej pä chwä» (JUAN 4:34, TNM).

BʼIX: 80, 35

1. We ma xtqachajij ta qiʼ, ¿achkë rkʼë jubʼaʼ xtbʼanatäj rkʼë qanaʼoj?

RMA yoj kʼo chik chpan ri rukʼisbʼäl taq qʼij, kʼïy mul kʼayewal nuʼän chqawäch yeqasmajij ri naʼoj ye kʼo chpan le Biblia. Rma riʼ, nkʼatzin nqaqasaj qiʼ rchë nqkowin nqaʼän ri ütz. Ye kʼa, kʼïy mul kʼayewal nuʼän chqawäch nqaʼän riʼ. ¿Achkë rma? Rma yoj kʼo chkikojöl winäq ri xa xuʼ ryeʼ nkajoʼ qa kiʼ, xa xuʼ ri pwäq nkajoʼ, janina nkinimirsaj kiʼ chqä ma yekowin ta nkiqʼät kiʼ chwäch ri itzelal (2 Timoteo 3:1-3). Röj, ri rusamajelaʼ Dios, qataman chë ri naʼoj riʼ ma ye ütz ta, ye kʼa rkʼë jubʼaʼ nqatzʼët chë ri winäq riʼ más kiʼ kikʼuʼx chqä más kʼïy utzil kilon chqawäch röj (Salmo 37:1; 73:3). Rma riʼ, rkʼë jubʼaʼ nqakʼutuj qa chqawäch: «¿Kan kʼo komä ruqʼij chë yë ri winäq yenyaʼ pa naʼäy? We xtinbʼän riʼ, ¿ma xtkiqasaj ta komä nqʼij?» (Lucas 9:48). We xa kinaʼoj ri winäq xtqakʼän apü, riʼ xttzelaj ri qachbʼilanïk kikʼë ri qachʼalal pa congregación chqä ma xtqʼalajin ta chik chë röj yoj rutzeqelbʼëy Jesús. Rma riʼ, we xtqankʼuj ri naʼoj yeruyaʼ le Biblia chqä xtqesaj qanaʼoj chkij ri rusamajelaʼ Dios ri xejeʼ ojer qa, kʼïy utzil xtqïl.

2. ¿Achkë ütz nqaʼän rchë nqatamaj más chkij ri rusamajelaʼ Dios ri xejeʼ ojer?

 2 Rchë chë nqesaj qanaʼoj chkij ri rusamajelaʼ Dios ri xejeʼ ojer nkʼatzin nqatamaj más chkij. Rchë riʼ nkʼatzin nqaʼän kʼutunïk achiʼel reʼ: ¿Achkë rubʼanik xeʼok rachiʼil Jehová? ¿Achkë xkiʼän rchë ma xkitzelaj ta kachbʼilanïk rkʼë? ¿Achkë xyaʼö kichqʼaʼ rchë xekowin xkiʼän ruraybʼal ryä? We ütz ütz xtqatjoj qiʼ chrij le Biblia, más xtkowïr qachbʼilanïk rkʼë Jehová.

¿ACHKË XTQTOʼÖ RCHË MA XTKʼIS TA QA RI QAKʼUQBʼÄL KʼUʼX?

3, 4. a) ¿Achkë rubʼanik nqrtjoj chqä nqrpixabʼaj pä Jehová? b) ¿Achkë rma nqaʼij chë ma xa xuʼ ta nkʼatzin njeʼ qatamabʼal rchë nkowïr qakʼuqbʼäl kʼuʼx?

3 Jehová nuyaʼ ronojel ri nkʼatzin chqë rchë ma nkʼis ta qa qakʼuqbʼäl kʼuʼx chrij. Rchë nqrtjoj chqä nqrpixabʼaj pä ruyaʼon pä le Biblia, ri publicaciones, ri qa-sitio pa Internet, ri canal JW Broadcasting, ri qamoloj chqä ri qanimamoloj. Ye kʼa Jesús xuʼij chë ma xa xuʼ ta nkʼatzin njeʼ qatamabʼal, ryä xuʼij: «Ri nway rïn ya riʼ nbʼän ruraybʼal ri xitaqö pä chqä nkʼïs ri samaj ri xchlaʼej pä chwä» (Juan 4:34TNM).

4 Achiʼel nqatzʼët, Jesús kan achiʼel ruway xutzʼët ri samaj ri rchlaʼen pä Jehová che rä. Ryä xujnamaj ri samaj riʼ rkʼë wäy rma taq jun winäq ütz ütz nwaʼ kan kʼuqül rukʼuʼx chqä kiʼ rukʼuʼx. Ke riʼ chqä nbʼanatäj qkʼë röj taq yeqasmajij ri nrajoʼ Jehová, nqanaʼ kiʼkʼuxlal chqä nkowïr ri qakʼuqbʼäl kʼuʼx. Jun tzʼetbʼäl. Kʼo mul, rma ri kʼayewal yeqïl, ma kan ta kiʼ qakʼuʼx nq-el chutzjoxik le Biblia, ye kʼa taq nqtzolin chqachoch nqanaʼ chë kiʼ chik qakʼuʼx.

5. ¿Achkë utzil xkeqïl we nqatamaj nqaksaj qatamabʼal?

5 We xkeqasmajij ri nrajoʼ Jehová, xtq-ok ajnaʼoj taq winäq chqä kʼïy utzil xkeqïl (Santiago 3:13). Le Biblia nuʼij chë majun ta jun ri más ruqʼij chwäch yatok jun ajnaʼoj winäq, chqä nuʼij chë jun winäq ri retaman nuksaj retamabʼal xtrïl kʼaslemal chqä kiʼkʼuxlal (Proverbios 3:13-18). Jesús xuʼij reʼ chkë rutzeqelbʼëy: «We rïx itaman ronojel reʼ, kiʼ ikʼuʼx we xtiʼän» (Juan 13:17, TNM). Ri xuʼij qa Jesús xukʼüt chkiwäch rutzeqelbʼëy chë we xtkismajij ri naʼoj xeruyaʼ qa, ronojel mul xtkinaʼ kiʼkʼuxlal. Y kan ke riʼ na wä xkiʼän. Ryeʼ kan xkismajij pa kikʼaslemal ri naʼoj chqä ri tzʼetbʼäl xuyaʼ qa chkiwäch.

6. ¿Achkë utzil xtqïl we ronojel qʼij xkeqasmajij ri naʼoj yeruyaʼon pä Jehová chqë?

6 Achiʼel wä pa ruqʼij qa Jesús, komä chqä janina ruqʼij yeqasmajij ri naʼoj ye kʼo chpan le Biblia. Qchʼobʼon chrij jun albañil. Rkʼë jubʼaʼ jalajöj ruwäch samajbʼäl ye kʼo rkʼë rchë nutïk jun jay. Ye kʼa, majun yekʼatzin wä che rä we ma yeruksaj ta. Rkʼë jubʼaʼ retaman chik achkë rubʼanik nutïk jun jay rma ye rubʼanon chik jujun. Ye kʼa, we ronojel mul nrajoʼ ütz nuʼän che rä rusamaj, kʼo chë ronojel mul yerusmajij ri retaman pä. Ke riʼ chqä nbʼanatäj qkʼë röj. Taq xqachäp qatjonïk chrij le Biblia xeqasmajij ri xeqatamaj pä chqä kʼïy utzil xeqïl. Ye kʼa, rchë chë ronojel mul nqanaʼ kiʼkʼuxlal, kʼo chë ronojel qʼij nqaqasaj qiʼ chqä yeqasmajij ri naʼoj yeruyaʼon pä Jehová chqë.

7. Rchë nq-ok ajnaʼoj taq winäq, ¿achkë nkʼatzin nqaʼän kikʼë ri naʼoj yeqïl chpan le Biblia?

7 Chpan re tzijonem reʼ xtqatzʼët chë ri nqaqasaj qiʼ nqrtoʼ chkiwäch ri kʼayewal nkikʼüt pä kiʼ. Chqä xtqatzʼët achkë rubʼanik ri naʼoj riʼ xerutoʼ rusamajelaʼ Dios ri xejeʼ ojer qa rchë xeqʼax chkiwäch ri kʼayewal. We röj nqajoʼ chë ri qachbʼilanïk rkʼë Jehová más nkowïr, nkʼatzin yeqasmajij ri naʼoj yeqïl chpan le Biblia y ma xuʼ ta nqaskʼij ruwäch.

 MA TQACHʼÖBʼ TA CHË RÖJ KʼO MÁS QAQʼIJ CHKIWÄCH RI NIKʼAJ CHIK

8, 9. Taq nqaskʼij ruwäch Hechos 14:8 kʼa 15, ¿achkë rubʼanik nqʼalajin chqawäch chë Pablo xuqasaj riʼ? (Tatzʼetaʼ ri achbʼäl kʼo pä pa naʼäy che rä re tzijonem reʼ).

8 Jehová nrajoʼ chë jontir winäq nkitamaj ruwäch rchë ke riʼ nkïl kolotajïk (1 Timoteo 2:4). Rma riʼ ütz nqakʼutuj qa chqawäch: «¿Achkë rubʼanik yentzʼët ri winäq ri majanä kitaman ta ruwäch Jehová?». Kantzij na wä chë Pablo xutzjoj Ruchʼaʼäl Dios chkë ri winäq ri kitaman chik jubʼaʼ chrij Dios. Ye kʼa ryä ma xa xuʼ ta xerukanuj ri judíos, xbʼä chqä kikʼë ri winäq ri nkiyaʼ wä kiqʼij tyox. Pablo kʼo chë xuqasaj riʼ rchë xutzjoj le Biblia chkë ri winäq riʼ. ¿Achkë rma?

9 Taq Pablo xbʼä naʼäy mul chkitzʼetik ri congregaciones, ri winäq rchë ri tinamït Licaonia xkichʼöbʼ chë ryä ya riʼ ri tyox Zeus y Bernabé ri tyox Hermes. ¿Xkinimirsaj komä kiʼ Pablo chqä Bernabé rma xyaʼöx kiqʼij kimä ri winäq? ¿Jaʼäl komä xkitzʼët ryeʼ ri xbʼan chkë rma kilon pä kʼayewal chkipan ri kaʼiʼ tinamït xeqʼax pä? ¿Xkichʼöbʼ komä ryeʼ chë ri xbʼan chkë xttoʼon rchë ma kʼayewal ta xtuʼän chkiwäch xtkitzjoj Ruchʼaʼäl Dios chpan ri tinamït riʼ? Manä. Ryeʼ chaninäq xkirëtz kitzyaq chqä xkiʼij chkë ri winäq: «¿Achkë rma ke laʼ niʼän chqë? Röj chqä xa yoj winäq achiʼel rïx chqä nqanaʼ tijöj poqonal» (Hechos 14:8-15, TNM).

10. ¿Achkë ntel chë tzij chë Pablo chqä Bernabé ye junan wä kikʼë ri aj Licaonia?

10 Taq Pablo y Bernabé xkiʼij chë xa ye ajmakiʼ achiʼel wä ri aj Licaonia, ma xel ta chë tzij chë xa junan wä kibʼanik kikʼë ri winäq riʼ, ri xa tyox nkiyaʼ kiqʼij. Pablo y Bernabé xechaʼöx wä rma Dios rchë xbʼekitzjoj Ruchʼaʼäl (Hechos 13:2). Chqä xyaʼöx wä ri loqʼoläj espíritu pa kiwiʼ y xechaʼöx wä rchë yebʼä chkaj. Ye kʼa ryeʼ kitaman wä chqä chë we ri winäq riʼ yeʼok rutzeqelbʼëy Jesús, xkechaʼöx chqä rchë xkebʼä chkaj.

11. ¿Achkë rubʼanik nqakʼän qanaʼoj chrij Pablo taq nqatzjoj le Biblia?

11 Jun rubʼanik rchë nqaqasaj qiʼ achiʼel Pablo, ya riʼ majun bʼey tqanaʼ chë ri samaj nqaʼän pa rutinamit Jehová nuʼän chë kʼo más qaqʼij chkiwäch ri nikʼaj chik. Tnatäj chqë chë yë Jehová yojtoʼoyon pä kikʼë ri samaj riʼ. Rma riʼ ütz nqakʼutuj qa reʼ chqawäch: «¿Achkë rubʼanik yentzʼët ri winäq ri ntzjoj le Biblia chkë? ¿Kʼa kʼo na komä itzel pa wan chkij xa rma kijatzul, kibʼeyomal o ki-religión?». Chwäch ronojel Ruwachʼulew, ri testigos de Jehová nkitäj kiqʼij rchë yekikanuj winäq ri nkajoʼ nkitamaj ruwäch Jehová. Tapeʼ kʼïy ijatzul ma yeʼajowäx ta kimä ri nikʼaj chik, ri qachʼalal jontir kiwäch winäq yekajoʼ. Y rma riʼ nkitäj kiqʼij rchë nkitamaj ri kichʼaʼäl chqä ri ki-costumbres ri winäq rchë yekitoʼ nkitamaj ruwäch Jehová.

QCHʼÖ RKʼË JEHOVÁ PA KIWIʼ RI QACHʼALAL

12. ¿Achkë rubʼanik xukʼüt ajowabʼäl Epafras chkij ri nikʼaj chik?

12 Jun chik rubʼanik rchë nqakʼüt chë nqaqasaj qiʼ chqä nqanmaj tzij ya riʼ taq nqchʼö rkʼë Jehová pa kiwiʼ ri qachʼalal pa congregación (2 Pedro 1:1). Ke riʼ xuʼän jun rutzeqelbʼëy Jesús rubʼiniʼan Epafras. Chpan le Biblia xa xuʼ oxiʼ mul nqïl ri bʼiʼaj riʼ y xa xuʼ chkipan ri cartas ri xerutzʼibʼaj Pablo ye kʼo wä. Taq Pablo kʼo wä pacheʼ chlaʼ Roma, xtzʼibʼaj äl chkë ri cristianos rchë Colosas chë Epafras ronojel mul nchʼö wä rkʼë Jehová pa kiwiʼ (Colosenses 4:12). Epafras jaʼäl wä retaman kiwäch ri qachʼalal aj Colosas y kan xkanuj rubʼanik rchë xerutoʼ. Y, tapeʼ kʼo  wä kʼayewal xerqʼaxaj achiʼel wä xerqʼaxaj Pablo, ryä kan xuchʼöbʼ kij ri nikʼaj chik (Filemón 23). Xqʼalajin riʼ rma ronojel mul rkʼë ajowabʼäl xerutoʼ ri qachʼalal. Y röj, ¿achkë rubʼanik nqaʼän riʼ? Ütz chqä qchʼö rkʼë Jehová pa kiwiʼ ri qachʼalal. Riʼ kantzij na wä chë xkerutoʼ y más taq nqanataj kibʼiʼ pa qachʼonïk (2 Corintios 1:11; Santiago 5:16).

13. ¿Achkë rubʼanik nqakʼän qanaʼoj chrij Epafras taq nqchʼö rkʼë Jehová?

13 Qchʼobʼon chkij ri qachʼalal ri nkʼatzin yeqanataj pa qachʼonïk. Achiʼel ri familias o qachʼalal pa congregación ri najin yeqʼax chkipan nimaʼq taq kʼayewal y ma kitaman ta achkë nkiʼän chwäch. Chqä ütz nqanataj kibʼiʼ ri qachʼalal ri ye kʼo pacheʼ xa rma nkiyaʼ ruqʼij Dios. Kibʼiʼ ri qachʼalal riʼ yeqïl chpan ri qa-sitio pa Internet www.jw.org. Chqä ma keqamestaj ta ri qachʼalal ri kilon kʼayewal xa rma jun qʼeqäl jöbʼ, jun mamaʼ slonel, jun chʼaʼoj o rma xkäm jun kichʼalal. Nqʼalajin kʼa chë ye kʼïy qachʼalal nkʼatzin yeqanataj pa qachʼonïk. Taq nqaʼän riʼ, nqakʼüt chë yeqajoʼ y chë ma xa xuʼ ta röj nqachʼöbʼ qa qiʼ (Filipenses 2:4). Kantzij na wä chë Jehová nuyaʼ ruxkïn chkë ri chʼonïk riʼ.

TQAYAʼ QAXKÏN CHKË RI QACHʼALAL

14. ¿Achkë rma nqaʼij chë Jehová ya riʼ qäs nyaʼö ri tzʼetbʼäl chrij ri nayaʼ axkïn che rä jun chik?

14 Jun chik rubʼanik nqakʼüt chë nqaqasaj qiʼ, ya riʼ nqasmajij ri naʼoj kʼo chpan Santiago 1:19, chriʼ nuʼij chë jun cristiano kʼo chë nuyaʼ ruxkïn chkë ri nikʼaj chik. Ri qäs nyaʼö ri tzʼetbʼäl chrij riʼ ya riʼ Jehová (Génesis 18:32; Josué 10:14). Ri tzij xuʼän rkʼë Moisés, ri nqïl chpan Éxodo 32:11 kʼa 14, nuyaʼ qa jun utziläj naʼoj chqawäch. Tapeʼ Jehová ma nkʼatzin ta wä nutamaj achkë nuchʼöbʼ Moisés, ryä xuyaʼ qʼij che rä chë xuʼij ri nunaʼ. Qchʼobʼon chrij reʼ: ¿Xtqayaʼ komä qaxkïn che rä jun winäq ri chaq nsach chqä xtqaʼän komä ri xtuʼij chqë? Rkʼë jubʼaʼ manä. Ye kʼa Jehová ma ke riʼ ta runaʼoj. Ryä nuyaʼ ruxkïn chkë ri winäq we rkʼë kʼuqbʼäl kʼuʼx yechʼö rkʼë.

15. ¿Achkë rubʼanik nqakʼän qanaʼoj chrij Jehová?

15 Chë qajujnal röj kʼo chë nqakʼutuj qa reʼ chqawäch: «We Jehová xuqasaj riʼ taq xuyaʼ ruxkïn chkë ri winäq achiʼel Abrahán, Raquel, Moisés, Josué, Manóah, Elías chqä Ezequías, ¿ma ke riʼ ta komä kʼo chë nbʼän rïn chqä? ¿Nkʼüt chë nyaʼ kiqʼij qachʼalal taq nyaʼ nxkïn chkë chqä taq yensmajij ri utziläj taq naʼoj nkiyaʼ chwä? ¿Kʼo komä jun nu-familiar o jun qachʼalal pa congregación ri nkʼatzin nyaʼ nxkïn che rä? ¿Achkë rubʼanik xkentoʼ?» (Génesis 30:6; Jueces 13:9; 1 Reyes 17:22; 2 Crónicas 30:20).

JEHOVÁ NUTZʼËT TAQ NQATÄJ POQÖN

David xuʼij chkë rusamajelaʼ chë ma tkitzolij ta rukʼexel ri xuʼän Simeí chkë. Xa ta röj yoj kʼo pa rukʼexel David, ¿achkë ta komä xqaʼän? (Tatzʼetaʼ ri peraj 16 chqä 17).

16. ¿Achkë xuʼän David taq xyoqʼ rma Simeí?

16 Ri nqaqasaj qiʼ xtqrtoʼ chqä rchë ma xtqatzolij ta rukʼexel ri xtbʼan chqë (Efesios 4:2). Jun tzʼetbʼäl chrij riʼ nqïl chpan 2 Samuel 16:5 kʼa 13. Chriʼ nqatzʼët chë David chqä rusamajelaʼ xeyoqʼ rma Simeí, jun ruchʼalal Saúl. Xa ta David xrajoʼ, xkowin ta xukamsaj ri jun achï riʼ, ye kʼa ma xuʼän ta. ¿Achkë xyaʼö ruchqʼaʼ rchë xkowin xuqʼät riʼ? Xtqïl ruqʼalajsaxik ri kʼutunïk riʼ chpan ri Salmo 3.

17. a) ¿Achkë xtoʼö David rchë xkowin xuqʼät riʼ? b) ¿Achkë rubʼanik nqakʼän qanaʼoj chrij David?

17 Achiʼel nkikʼüt ri naʼäy taq tzij ye kʼo pa ruwiʼ ri Salmo 3, nqʼalajin chë David xtzʼibʼaj ri Salmo riʼ taq anmajnäq wä chwäch Absalón, ri rukʼajol. Chpan qa ri qʼij riʼ ya riʼ taq David xyoqʼ rma Simeí.  Chpan ri Salmo 3:4 nqatzʼët achkë xyaʼö ruchqʼaʼ David rchë xuqʼät riʼ. Ryä xuʼij: «Rkʼë nchʼaʼäl xkichʼö rkʼë Jehová, y ryä xtchʼö pä wkʼë kʼa chlaʼ chpan ri loqʼoläj rujuyuʼ». Ke riʼ chqä röj, taq nbʼan jun itzelal chqë ütz nqchʼö rkʼë Jehová. Taq nqaʼän riʼ, Jehová xtuyaʼ ri loqʼoläj espíritu chqë rchë xtqkowin xtqaköchʼ ri itzelal yebʼan chqë. Rma riʼ ütz qchʼobʼon chkij re kʼutunïk reʼ: «Taq jun winäq nuʼän jun itzelal chwä tapeʼ majun xinbʼän che rä, ¿xkikowin xtinqʼät wiʼ chqä xtinküy? ¿Nkʼuqbʼan nkʼuʼx chë Jehová xkirutoʼ rma nutzʼët chë najin ntäj poqön?».

RI MÁS RUQʼIJ YA RIʼ NATAMAJ NAKSAJ RI ATAMABʼAL

18. ¿Achkë utzil xkeqïl we ronojel mul xtqaʼän ri nrajoʼ Jehová?

18 We xkeqasmajij ri naʼoj yeruyaʼ pä Jehová, kʼïy utzil xtqïl. Rma riʼ Proverbios 4:7 nuʼij chë ri más ruqʼij ya riʼ natamaj naksaj ri atamabʼal. Ri nkʼutü chë yoj ajnaʼoj taq winäq ma ye ta ri qatamabʼal kʼo, xa yë ri rubʼanik nqaksaj ri qatamabʼal. Le Biblia nuyaʼ jun tzʼetbʼäl chqawäch taq nuʼij chë hasta taq sanïk kitaman nkiksaj ri kinaʼoj rma pa taq saqʼij nkimöl qa kiway (Proverbios 30:24, 25). Rma riʼ, taq yë ri ütz nqachaʼ nqaʼän, nqʼalajin chë yoj ajnaʼoj taq winäq. Le Biblia nuʼij chqä chë Cristo ronojel mul nunmaj rutzij Jehová y rma riʼ nuʼij «runaʼoj Dios» che rä (1 Corintios 1:24, TNM; Juan 8:29). Röj chqä, we xtqaqasaj qiʼ, xtjeʼ kochʼonïk qkʼë y xtqaʼän ri qataman ri kʼo chë nqaʼän, Dios kʼïy utzil xtuyaʼ pä pa qawiʼ. Chwäch ryä más ruqʼij ri nasmajij ri atamabʼal chwäch ri xa xuʼ njeʼ atamabʼal (taskʼij ruwäch Mateo 7:21-23). Rma riʼ, tqatjaʼ qaqʼij rchë ronojel mul nqaqasaj qiʼ chqä keqatoʼ ri qachʼalal pa congregación rchë chë ryeʼ chqä yekowin nkikʼüt ri naʼoj riʼ. Kantzij na wä chë kʼo mul kʼayewal nuʼän chqawäch nqaʼän ri qataman. Ye kʼa, we xkeqasmajij ri naʼoj riʼ, xtqakʼüt chë nqaqasaj qiʼ chqä ronojel mul xtqanaʼ kiʼkʼuxlal.