Yaqʼax chupam ri rupam

Yaqʼax rikʼin ri rucholajem

Ri uxlanibʼäl kʼuʼx: ¿achkë rubʼanik nqïl?

Ri uxlanibʼäl kʼuʼx: ¿achkë rubʼanik nqïl?

RMA komä janina kʼayewal ye kʼo, kʼïy mul ma nqanaʼ ta uxlanibʼäl kʼuʼx. Y taq nqanaʼ chë kʼo jubʼaʼ uxlanen pa qan, kʼo jun nbʼanatäj ri nuʼän chë nkʼis ri uxlanen riʼ. Ye kʼa le Biblia yojrutoʼ rchë nqanaʼ ri kantzij uxlanibʼäl kʼuʼx chqä chë ma nkʼis ta ri uxlanen riʼ pa qan. Chqä nukʼüt chqawäch achkë rubʼanik yeqatoʼ ri nikʼaj chik rchë nkinaʼ riʼ chqä.

¿ACHKË NKʼATZIN NQAʼÄN RCHË NQANAʼ RI KANTZIJ UXLANIBʼÄL KʼUʼX?

Rchë nqanaʼ ri kantzij uxlanibʼäl kʼuʼx, nkʼatzin nqanaʼ chë kʼo yojchajin chqä chë majun yojnaqö. Chqä nkʼatzin chë yekʼojeʼ utziläj taq qachiʼil. Ye kʼa ri kʼo más ruqʼij rchë ma nkʼis ta ri uxlanen pa qan, ya riʼ chë junan nuʼän qawäch rkʼë Jehová. Tqatzʼetaʼ achkë rubʼanik nqaʼän riʼ.

Ri kʼayewal yeqïl pa qakʼaslemal rkʼë jubʼaʼ nkiʼän chë ma nqanaʼ ta uxlanibʼäl kʼuʼx.

Taq nqanmaj ri pixaʼ nuyaʼ Jehová chqë, nqakʼüt chwäch chë nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij chqä chë nqajoʼ junan nuʼän qawäch rkʼë (Jeremías 17:7, 8; Santiago 2:22, 23). Taq nqaʼän riʼ, Jehová njelun pä qkʼë chqä nuyaʼ uxlanen pa qan. Isaías 32:17 nuʼij: «Ri pa ruchojmil naʼän che rä ronojel, nuyaʼ uxlanibʼäl kʼuʼx; chqä taq nasmajij ri chojmilal ma xtkʼis ta ri uxlanen pa awan chqä majun bʼey xtaxiʼij ta chik awiʼ». Rma riʼ, taq rkʼë ronojel qan nqanmaj rutzij Jehová, xtqanaʼ ri kantzij uxlanibʼäl kʼuʼx (Isaías 48:18, 19).

Chqä rchë ma nkʼis ta ri uxlanen pa qan, Jehová nuyaʼ jun spanïk chqë ri janina yojrutoʼ: ri loqʼoläj espíritu (Hechos 9:31).

RI TOʼÏK NUYAʼ RI LOQʼOLÄJ ESPÍRITU

Ri rox naʼoj xuskʼij Pablo taq xutzjoj kij ri naʼoj yewachin rkʼë ri loqʼoläj espíritu, ya riʼ ri uxlanibʼäl kʼuʼx (Gálatas 5:22, 23). Rma riʼ, we nqajoʼ nqanaʼ ri kantzij uxlanibʼäl kʼuʼx, kʼo chë nqayaʼ qʼij chë ri loqʼoläj espíritu nsmajin  qakʼaslemal. Tqatzʼetaʼ kaʼiʼ rubʼanik ri kʼo chë nqaʼän rchë chë ri loqʼoläj espíritu yojrutoʼ.

Naʼäy, kʼo chë nqatjoj qiʼ rchë nqaskʼij ruwäch le Biblia (Salmo 1:2, 3). Taq yojchʼobʼon chrij ri nqaskʼij chpan le Biblia, ri loqʼoläj espíritu yojrutoʼ rchë nqatamaj achkë rubʼanik nutzʼët Jehová ri yeqaʼän. Chqä yojkowin nqatamaj achkë nuʼän ryä rchë ronojel mul kʼo uxlanibʼäl kʼuʼx rkʼë chqä achkë rma kan kʼo ruqʼij chwäch. We nqasmajij ri naʼoj nuyaʼ le Biblia xtqanaʼ uxlanibʼäl kʼuʼx (Proverbios 3:1, 2).

Rukaʼn, kʼo chë yojchʼö rkʼë Jehová chqä nqakʼutuj ri loqʼoläj espíritu che rä (Lucas 11:13). Ri nkikʼutuj kitoʼik che rä Jehová, ryä nuʼij chkë: ‹Ri uxlanibʼäl kʼuʼx ri nuyaʼ ri Dios [ . . . ] xtuchajij wä ri iwanima y xkixrutoʼ rkʼë ri nichʼöbʼ› (Filipenses 4:6, 7). We ronojel qʼij nqakʼutuj ri loqʼoläj espíritu, Jehová xtuyaʼ jun uxlanen pa qan ri xa xuʼ wä chkë rusamajelaʼ nuyaʼ wä (Romanos 15:13).

Le Biblia yerutoʼon ye kʼïy winäq rchë kijalon rubʼanik kikʼaslemal chqä rchë junan rubʼanon kiwäch rkʼë Jehová. Reʼ yerutoʼon chqä chë kʼo uxlanen pa kan chqä chë ütz kikʼwan kiʼ kikʼë ri nikʼaj chik winäq. Tqatzʼetaʼ jujun tzʼetbʼäl.

¿ACHKË XETOʼÖ RCHË XKÏL UXLANIBʼÄL KʼUʼX?

Ye kʼo winäq ojer qa kan chanin npë kiyowal, ye kʼa komä, rma kitaman chik ruwäch Dios, más ütz chik kinaʼoj chqä ma chanin ta chik npë kiyowal (Proverbios 29:22; * tatzʼetaʼ ri nota). Tqatzʼetaʼ achkë rubʼanik xkïl kitoʼik ye kaʼiʼ qachʼalal rchë xekowin xkijäl kinaʼoj.

We yeqasmajij ri naʼoj ye kʼo chpan le Biblia chqä nqakʼutuj ru-espíritu Jehová, xkojrutoʼ rchë xtqanaʼ uxlanibʼäl kʼuʼx.

David, rma chanin npë ryowal, kan itzel wä rubʼanik ntzjon. Taq majanä wä ttok Testigo, nqa wä chwäch yerutzjoj ri winäq chqä nqasaj kiqʼij ru-familia. Jun q’ij, xqʼalajin chwäch chë kʼo chë nujäl runaʼoj. ¿Achkë xtoʼö rchë? Ryä nuʼij: «Xinchäp kisamajxik ri naʼoj ye kʼo chpan le Biblia, reʼ xuʼän chë más xqayaʼ qaqʼij chqawäch kikʼë nu-familia».

Ri rubʼanik xkʼiytisäx pä Rachel ya riʼ xbʼanö chë itzel runaʼoj. Ryä nuʼij: «Rma xikʼïy  pä chpan jun familia ri xa xuʼ chʼaʼoj nkiʼän, komä kʼa najin na ntäj nuqʼij rchë ma chanin ta npë nyowal». ¿Achkë najin ntoʼö rchë? Ryä nuʼij: «Ronojel qʼij nkʼutuj ntoʼik che rä Jehová».

Ri kaʼiʼ tzʼetbʼäl xeqatzʼët qa nkikʼüt chqawäch chë we yeqasmajij ri naʼoj ye kʼo chpan le Biblia chqä nqayaʼ qʼij chë ri loqʼoläj espíritu yojrutoʼ, kʼïy utzil yeqïl. Rma riʼ, tapeʼ janina itzelal yebʼanatäj komä, yojkowin nqanaʼ uxlanen pa qan chqä yojtoʼon chë pa qa-familia chqä pa congregación nkʼojeʼ uxlanibʼäl kʼuʼx. Ye kʼa ma xa xuʼ ta kikʼë ryeʼ, Jehová nrajoʼ chqä chë ütz nqakʼwaj qiʼ kikʼë jontir winäq (Romanos 12:18). ¿Achkë rubʼanik nqaʼän riʼ chqä achkë utzil xkeqïl?

TQASMAJIJ RI UXLANIBʼÄL KʼUʼX PA QAKʼASLEMAL

Taq nqatzjoj le Biblia chkë ri winäq, nqakʼüt chkiwäch ri utziläj taq rutzjol ri nuyaʼ uxlanen pa kan (Isaías 9:6, 7; Mateo 24:14). Janina ntel qakʼuʼx rma ye kʼïy kijalon kikʼaslemal rma riʼ. Chqä yerutoʼon chë ma chanin ta npë kiyowal o ma nuʼän ta kaʼiʼ kikʼuʼx taq nbʼanatäj jun itzelal. Ryeʼ kiyoʼen chik ri kʼaslemal rutzujun Jehová chqä najin nkitäj kiqʼij rchë nkismajij re pixaʼ reʼ: «Takanuj ri uxlanibʼäl kʼuʼx chqä ma tayaʼ ta qa» (Salmo 34:14).

Kantzij na wä, ma jontir ta winäq jaʼäl yojkikʼaxaj taq nqatzjoj le Biblia chkë (Juan 3:19). Tapeʼ ke riʼ, ru-espíritu Dios yojrutoʼ rchë ma nqaqasaj ta kiqʼij chqä ma npë ta qayowal chkë. Taq nqaʼän riʼ, najin nqasmajij ri naʼoj xuyaʼ qa Jesús. Ryä xuʼij chë taq jun winäq ma nrajoʼ ta yojrakʼaxaj, majun rma nqaʼän chʼaʼoj rkʼë (Mateo 10:11-13). Ri nqaʼän ri xuʼij qa Jesús yojrutoʼ rchë ma rkʼë ta oyowal yoj el äl rkʼë ri winäq. Riʼ xtuʼän chë, rkʼë jubʼaʼ jun qʼij, ri winäq xtuyaʼ qʼij chqë rchë xtqatoʼ.

Jun chik rubʼanik rchë yojtoʼon rchë nkʼojeʼ uxlanibʼäl kʼuʼx, ya riʼ taq nqayaʼ kiqʼij ri qʼatbʼäl taq tzij. Kʼo chë nqaʼän riʼ tapeʼ ma nkiyaʼ ta qʼij chqë rchë nqaʼän ri samaj chrij ri Ajawaren. Tqatzʼetaʼ jun tzʼetbʼäl. Chpan jun chkë ri tinamït ri kʼo África, ri qʼatbʼäl tzij ma kan ta yerajoʼ wä ri qachʼalal. Rma riʼ, ma nyaʼ ta wä qʼij chkë rchë yekiyäk Salones del Reino. Rchë nsolotäj ri kʼayewal riʼ xtaq äl jun qachʼalal rchë xbʼetzjon rkʼë ri embajador rchë ri tinamït africano ri kʼo Inglaterra. Ri qachʼalal riʼ kʼïy junaʼ xok misionero África. ¿Xsolotäj komä ri kʼayewal riʼ?

Ri qachʼalal nuʼij: «Taq xinapon, xintzʼët chë ri tzyäq ruksan ri ixöq ri xirukʼül apü, petenäq rkʼë jun ijatzul ri xintamaj kichʼaʼäl. Rma riʼ, xinchʼaʼej pa ruchʼaʼäl. Kan xel rukʼuʼx taq xirakʼaxaj chqä xukʼutuj chwä achkë rma yin kʼo chriʼ. Rkʼë qasanriʼïl xinbʼij che rä chë nwajoʼ yitzjon rkʼë ri embajador. Ryä xuskʼij äl pa teléfono, y taq xel pä, xiruchʼaʼej pa ruchʼaʼäl. Chrij riʼ xuyaʼ ruxkïn taq xinqʼalajsaj chwäch ri samaj nkiʼän ri Testigos».

Rma ri qachʼalal ma xuqasaj ta ruqʼij ri achï taq xtzjon rkʼë, reʼ xuʼän chë ri achï xujäl ruchʼobʼonïk chkij ri Testigos. Xeqʼax ri qʼij, ri qʼatbʼäl tzij rchë ri tinamït africano xuyaʼ qʼij chkë ri qachʼalal rchë yekiyäk Salones del Reino. ¡Janina na wä xel kikʼuʼx ri qachʼalal! Kantzij na wä, taq ma nqaqasaj ta kiqʼij ri winäq, kʼo utzil nukʼän pä chqä nuʼän chë nkʼojeʼ uxlanibʼäl kʼuʼx chqakojöl.

RI QʼIJ TAQ MA XTKʼIS TA RI UXLANIBʼÄL KʼUʼX

Komä, ri rusamajelaʼ Dios, achiʼel ta yoj kʼo chik chpan ri paraíso, rma kʼo uxlanibʼäl kʼuʼx chqakojöl. We nqatäj qaqʼij rchë nkʼojeʼ re naʼoj reʼ qkʼë, xkojtoʼon chë ri uxlanibʼäl kʼuʼx ma xtkʼis ta. Ye kʼa ri más ruqʼij, ya riʼ chë Jehová xtuyaʼ utzil pa qawiʼ chqä xtuʼän chë xtqanaʼ ri kantzij uxlanibʼäl kʼuʼx chwäch ri kʼakʼakʼ Ruwachʼulew xtbʼä qʼij xtbʼä säq (2 Pedro 3:13, 14).

^ parr. 13 Ri ‹utziläj naʼoj› xtqatzʼët chpan jun chik tzijonem ri xttel pä chqawäch apü.