Yaqʼax chupam ri rupam

Yaqʼax rikʼin ri rucholajem

Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, kuw kixpaʼeʼ chwäch Satanás

Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, kuw kixpaʼeʼ chwäch Satanás

‹Kan tiksaj kʼa ronojel ri ruyaʼon ri Dios chiwä rchë chë nitoʼ iwiʼ chwäch ri itzel winäq› (EFESIOS 6:11).

BʼIX: 79140

1, 2. a) ¿Achkë najin ntoʼö kichë ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ chë kipabʼan kiʼ chwäch Satanás chqä ri demonios? (Tatzʼetaʼ ri achbʼäl kʼo pä pa naʼäy che rä re tzijonem reʼ). b) ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tzijonem reʼ?

RI APÓSTOL Pablo xerujnamaj ri cristianos kikʼë ri soldados. Reʼ rma chë jontir röj, ri yoj rutzeqelbʼëy Jesús, yoj kʼo chpan jun chʼaʼoj. Ye kʼa ri qakʼulel ma ye winäq ta, kan yë Satanás chqä ri demonios. Ryeʼ rma ri junaʼ ye kʼo pä, kan kʼo kinaʼoj chrij jun chʼaʼoj. Rma riʼ rkʼë jubʼaʼ nqaʼij chë ma yojkowin ta nqapabʼaʼ qiʼ chkiwäch, más ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ. Ye kʼa, ¿kantzij komä riʼ? ¿Kantzij chë ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ ma yekowin ta nkipabʼaʼ kiʼ chwäch Satanás chqä ri demonios? Manä. Kʼïy chkë ryeʼ kikʼutun pä chë kipabʼan kiʼ chwäch Satanás rma Jehová ruyaʼon pä kichuqʼaʼ. Achiʼel jun utziläj soldado ri nuksaj ronojel ri nkʼatzin che rä rchë nchʼakon pa jun chʼaʼoj, ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ kiksan jontir ri toʼïk ruyaʼon pä Jehová chkë (taskʼij ruwäch Efesios 6:10-12).

2 Taq Pablo xutzjoj rij ri nkʼatzin nukʼwaj jun soldado taq nbʼä pa chʼaʼoj, rkʼë jubʼaʼ najin wä nchʼobʼon chkij ri soldados romanos (Hechos 28:16). Chpan re tzijonem reʼ xtqanukʼuj ri kʼambʼäl tzij riʼ chqä xtqatzʼët achkë nkiʼij jujun qʼopojiʼ kʼojolaʼ chrij ri kʼayewal chqä ri utzil nukʼän pä ri naksaj jontir ri toʼïk ruyaʼon pä Jehová.

¿Aksan rït jontir ri toʼïk ruyaʼon pä Jehová chqë?

 ‹TIBʼATZʼAʼ JAʼÄL RI IPAN RKʼË RI KANTZIJ›

3, 4. ¿Achkë rma Pablo xujnamaj ri kantzij chrij le Biblia rkʼë ri ximbʼäl kipan ri soldados romanos?

3 (Taskʼij ruwäch Efesios 6:14). Taq Pablo xuʼij ‹tibʼatzʼaʼ jaʼäl ri ipan rkʼë ri kantzij›, xchʼö chrij ri ximbʼäl kipan ri soldados romanos. Reʼ rkʼë chʼichʼ bʼanon wä. Chqä nutoʼ wä xeʼ rupan ri soldado rchë ma nrïl ta sokotajïk chqä rchë ma kan ta nnaʼ ralal rutzyaq bʼanon rkʼë chʼichʼ. Kʼo jujun ximbʼäl pamaj kikʼamon pä rukʼojlibʼäl jun espada chqä jun cuchillo. Taq jun soldado kuw ruxmon äl rupan, riʼ nuʼän chë ma xtuxiʼij ta riʼ xtbʼä pa jun chʼaʼoj.

4 Ke riʼ chqä nbʼanatäj qkʼë röj. Ri nqatamaj ri kantzij chrij le Biblia yojrutoʼ chë ri itzel taq naʼoj ma yojkiqʼöl ta (Juan 8:31, 32; 1 Juan 4:1). We más xkeqayaʼ pa qan ri yeqatamaj, ma kan ta kʼayewal xtuʼän chqawäch xkeqasmajij pa qakʼaslemal ri pixaʼ yeruyaʼ Jehová (Salmo 111:7, 8; 1 Juan 5:3). Chqä we ütz ütz yeqʼax chqawäch ri naʼoj yeqïl chpan le Biblia, ma xtqaxiʼij ta qiʼ xtqatzjoj chkë ri itzel yojkitzʼët pä (1 Pedro 3:15).

5. ¿Achkë rma ma ütz ta yojtzʼukü tzij?

5 We kuw qabʼatzʼon qapan rkʼë ri ‹kantzij›, xkeqasmajij ri naʼoj ye kʼo chpan le Biblia chqä majun bʼey xkeqatzʼük ta tzij. ¿Achkë rma? Rma ri tzʼukün tzij kan ütz rubʼanon chwäch Satanás rchë yeruqʼöl ri winäq. Ri winäq ntzʼukü tzij nutzʼlaʼ riʼ ryä chqä ri nikʼaj chik (Juan 8:44). Rma riʼ, tapeʼ xa yoj ajmakiʼ, nqatäj qaqʼij chë ma yeqatzʼük ta tzij (Efesios 4:25). Kantzij na wä chë kʼo mul kʼayewal nuʼän chqawäch. Jun qʼopoj ri 18 rujunaʼ rubʼiniʼan Abigail, nuʼij: «Kʼo mul nanaʼ chë achiʼel ta más ütz natzʼük tzij, más taq nawajoʼ yatel chwäch jun kʼayewal». Ye kʼa, ¿achkë rma nutäj ruqʼij rchë ma ntzüq ta tzij? Ryä nuʼij: «Ke riʼ chʼajchʼöj nu-conciencia chwäch Jehová, y nteʼ ntataʼ chqä wachiʼil nkikʼuqbʼaʼ kikʼuʼx chwij». Jun chik qʼopoj ri 23 rujunaʼ rubʼiniʼan Victoria, nuʼij: «Rkʼë jubʼaʼ ri awachiʼil yetzeʼen chawij o yatkiyöqʼ rma ma yatzʼukü ta tzij chqä ma naxiʼij ta awiʼ natzjoj ri nanmaj. Ye kʼa ri utzil yeʼawïl más yë kʼïy: ma kan ta xtaxiʼij chik awiʼ, xtanaʼ chë yït kʼo más naqaj rkʼë Jehová chqä ri winäq yatkajoʼ ma xtkiqasaj ta aqʼij». Kantzij na wä, janina ruqʼij ri kuw nqabʼätzʼ qapan rkʼë ri kantzij.

Ri kantzij ye kʼo chpan Ruchʼaʼäl Dios (Tatzʼetaʼ ri peraj 3 kʼa 5)

RI NAKʼWAJ JUN CHOJ KʼASLEMAL

6, 7. ¿Achkë rma ütz nqajnamaj rutzyaq jun soldado romano rkʼë ri nakʼwaj jun choj kʼaslemal?

6 Ri soldados romanos nkiksaj wä jun tzyäq ri nuküch kiteleʼn, ruwakikʼuʼx, kipan chqä kij. Ri tzyäq riʼ bʼanon kikʼë koköj kiwäch chʼichʼ chqä yexmon kikʼë tzʼüm. Tapeʼ ri tzyäq riʼ ma kan ta nyaʼ qʼij che rä jun soldado nslon achiʼel nrajoʼ ryä, ye kʼa nutoʼ che ri espadas o ri flechas ma nkisök ta ran o ruwarukʼuʼx. Rma riʼ janina wä nkʼatzin chë ronojel mul nkinukʼuj we ütz ütz yexmïl ri chʼichʼ rkʼë ri tzʼüm.

7 Achiʼel wä rutzyaq ri soldado nutoʼ rchë ma nsokotäj ta, ke riʼ chqä ri nakʼwaj jun choj kʼaslemal chwäch Jehová yojruchajij chkiwäch ri itzel taq naʼoj (Proverbios 4:23). Jun soldado ma xtujäl ta rutzyaq ri bʼanon rkʼë jun chʼichʼ kuw rkʼë jun ri ma kan ta kuw. Röj chqä ma xtqajäl ta ri pixaʼ nuyaʼ Jehová rkʼë ri qanaʼoj. Ri qachʼobʼonïk röj ma nkowin ta yojrutoʼ, rma ma junan ta rkʼë ruchʼobʼonïk Dios (Proverbios 3:5, 6). Rma riʼ janina nkʼatzin chë ronojel mul nqatzʼët we qakʼwan jun choj kʼaslemal achiʼel nrajoʼ Jehová.

8. ¿Achkë rma janina ruqʼij ri nakʼwaj jun choj kʼaslemal?

8 ¿Nanaʼ rït chë ri nakʼwaj jun choj kʼaslemal achiʼel ta ma nuyaʼ ta qʼij chawä naʼän ri nawajoʼ? Daniel, ri 21 rujunaʼ, nuʼij: «Ri tijonelaʼ chqä ri wachiʼil pa tijobʼäl  yetzeʼen chwij rma nsmajij ri nuʼij le Biblia. Kʼo jun qʼij xiqa pa jun nimaläj bʼis chqä xinnaʼ chë achiʼel ta majun chik nuqʼij ta». ¿Achkë xtoʼö rchë? Ryä nuʼij: «Xeqʼax ri qʼij, xqʼalajin chi nwäch chë kʼo utzil nukʼän pä ri nakʼwaj jun choj kʼaslemal. Jujun chkë ri wachiʼil pa tijobʼäl xkichäp rutjik drogas y ye kʼo chik jujun ma xebʼä ta chik pa tijobʼäl. Kan ntiʼon awan yeʼatzʼët rma ri kʼayewal xekïl. Kantzij na wä chë Jehová yojruchajij». Jun qʼopoj, ri 15 rujunaʼ, rubʼiniʼan Madison nuʼij: «Kʼayewal nuʼän chi nwäch nkʼwaj jun choj kʼaslemal rma ri wachiʼil pa tijobʼäl achiʼel ta más kiʼ kikʼuʼx tapeʼ ma nkinmaj ta rutzij Jehová». ¿Achkë ntoʼö rchë? Ryä nuʼij: «Nnatäj pä chwä chë nukʼwan rubʼiʼ Dios chqä chë ri kʼayewal yenwïl pa tijobʼäl ya riʼ nuksaj Satanás chwij rchë yiqa pa ruqʼaʼ. Taq yikowin nköl wiʼ chwäch jun kʼayewal, janina ütz nnaʼ qa».

Ri nqakʼwaj jun choj kʼaslemal (Tatzʼetaʼ ri peraj 6 kʼa 8)

RI LOQʼOLÄJ CHʼAʼÄL RI NYAʼÖ UXLANIBʼÄL KʼUʼX

9-11. a) ¿Achkë nukʼambʼej tzij ri xajabʼ xutzjoj Pablo chpan Efesios 6:15? b) ¿Achkë nkʼatzin nqaʼän rchë ma nqaxiʼij ta qiʼ nqatzjoj le Biblia?

9 (Taskʼij ruwäch Efesios 6:15). Jun soldado romano ri ma ruksan ta ruxajabʼ ma ütz ta nbʼä pa chʼaʼoj. Ri kixajabʼ ri soldados romanos bʼanon rkʼë oxiʼ sol tzʼüm chqä nuʼän wä chë kuw nuxïm kaqän. Rma kan ütz ütz bʼanon che rä ma chanin ta yechaʼ chiʼ chqä ma ntiʼon ta kaqän chpan taq nkiksaj.

10 Ri soldados romanos nkiksaj wä ri xajabʼ riʼ taq yebʼä pa chʼaʼoj, ye kʼa röj, taq nqabʼetzjoj ri utziläj taq rutzjol ri nyaʼö uxlanibʼäl kʼuʼx, achiʼel ta nqaksaj jun chkë ri xajabʼ riʼ (Isaías 52:7; Romanos 10:15). Ye kʼa, nkʼatzin chë ma nqaxiʼij ta qiʼ taq kʼo chë nqatzjoj le Biblia. Jun kʼajol, ri 20 rujunaʼ, rubʼiniʼan Roberto nuʼij: «Rubʼanon qa nxiʼij wä wiʼ ntzjoj le Biblia chkë ri wachiʼil pa tijobʼäl. Rkʼë jubʼaʼ rma yikʼïx. Ma kan ta ntaman achkë rma ke riʼ xinnaʼ. Ye kʼa komä, janina nqa chi nwäch ntzjoj le Biblia chkë ri kʼojolaʼ ri junan nujunaʼ kikʼë» * (tatzʼetaʼ ri nota).

11 Ye kʼïy qʼopojiʼ kʼojolaʼ kinaʼon chë ma nkixiʼij ta kiʼ nkitzjoj le Biblia taq ütz ütz kitjon äl kiʼ. ¿Achkë ütz naʼän rït? Julia, ri 16 rujunaʼ, nuʼij: «Taq yibʼä pa tijobʼäl nkʼwaj äl jujun publicaciones pa nu-mochila, chqä nkʼaxaj ri nkichʼöbʼ y ri nkinmaj ri wachiʼil. Reʼ yirutoʼ rchë ntamaj achkë rubʼanik yentoʼ. We ütz ütz ntjon äl wiʼ yikowin nyaʼ jun toʼïk chkë ri qäs nkʼatzin chkë». Jun chik qʼopoj, ri 23 rujunaʼ, rubʼiniʼan María nuʼij: «We ütz anaʼoj naʼän kikʼë awachiʼil chqä yeʼakʼaxaj, xkarutoʼ rchë xtatamaj achkë kʼayewal najin nkiqʼaxaj. Ntäj nuqʼij rchë nskʼij kiwäch jontir toʼïk ri yaʼon pä chkë ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ. Ke riʼ yikowin nkʼüt jun utziläj naʼoj chkiwäch ri kʼo chpan le Biblia o pa jw.org». Achiʼel nqatzʼët, we ütz ütz natjoj awiʼ rchë natzjoj le Biblia achiʼel ta yabʼiyïn rkʼë jun utziläj xajabʼ.

Ri ma nqaxiʼij ta qiʼ nqatzjoj Ruchʼaʼäl Dios (Tatzʼetaʼ ri peraj 9 kʼa 11)

RI QAKʼUQBʼÄL KʼUʼX ACHIʼEL JUN MAMAʼ ESCUDO

12, 13. ¿Achkë nrajoʼ Satanás chë nqanmaj chrij Jehová?

12 (Taskʼij ruwäch Efesios 6:16). Ri escudos yekikʼwaj wä ri soldados romanos kan nimaʼq kaqän, nküch wä ruwiʼ kiteleʼn chqä napon kʼa pa ruwiʼ kichʼek. Reʼ nkiksaj wä rchë nkitoʼ kiʼ chkiwäch ri espadas, flechas o achkë chik na jun samajbʼäl rchë chʼayonïk.

13 Achiʼel ta jun flecha kʼo qʼaqʼ chutzaʼn, Satanás nukʼäq tzʼukün taq tzij chrij Jehová. Ryä nrajoʼ chë röj nqanmaj chë chwäch Jehová majun qaqʼij ta chqä ma yojrajoʼ ta. Jun qʼopoj ri 19 rujunaʼ, rubʼiniʼan Aida, nuʼij: «Kʼo mul nnaʼ chë Jehová achiʼel ta  näj kʼo wä chqä ma nrajoʼ ta ntok wachiʼil». ¿Achkë toʼoyon rchë? Ryä nuʼij: «Ri molojriʼïl achiʼel ta jun inyección ri nuyaʼ ruchuqʼaʼ ri nukʼuqbʼäl kʼuʼx. Rubʼanon qa, xa xuʼ wä yibʼetzʼuyeʼ pa molojriʼïl y ma nbʼän ta wä comentar. Nnaʼ wä chë achiʼel ta majun nyaʼö ruqʼij nu-comentarios. Ye kʼa komä ntjoj äl wiʼ rchë yibʼä pa molojriʼïl y ntäj nuqʼij rchë nbʼän comentar kaʼiʼ u oxiʼ mul. Kʼayewal bʼaʼ nuʼän chi nwäch nbʼän riʼ, ye kʼa taq nbʼän, ütz nnaʼ qa. Chqä ri qachʼalal janina yinkitoʼon pä. Taq nkʼis jujun molojriʼïl nnaʼ chë Jehová kantzij yirajoʼ».

14. ¿Achkë nukʼüt chqawäch ri xbʼanatäj rkʼë ya Aida?

14 Ri ki-escudos ri soldados romanos xa junan kibʼanik. Ye kʼa ri xbʼanatäj rkʼë ya Aida nukʼüt chqawäch chë ri qakʼuqbʼäl kʼuʼx, ri achiʼel jun escudo, yojkowin nqanimirsaj o nqachʼutinirsaj. Röj yojchaʼö achkë rubʼanik nqajoʼ (Mateo 14:31; 2 Tesalonicenses 1:3). Rma riʼ janina ruqʼij nqakowirsaj qakʼuqbʼäl kʼuʼx.

Ri kʼuqbʼäl kʼuʼx (Tatzʼetaʼ ri peraj 12 kʼa 14)

RI QAYOʼEN APÜ YOJRUTOʼ RCHË YOJKOLOTÄJ

15, 16. ¿Achkë rma ütz nqajnamaj ru-casco jun soldado rkʼë ri qayoʼen apü?

15 (Taskʼij ruwäch Efesios 6:17). Ri cascos nkiksaj wä ri soldados romanos bʼanon wä rchë nutoʼ kijolon, kiqül chqä kipaläj. Jujun chkë ri cascos riʼ kʼo wä kiqʼaʼ rchë chë ri soldados yekowin nkikʼwaj äl pa kiqʼaʼ.

16 Achiʼel wä ri casco nutoʼ kijolon ri soldados, ri nqayoʼej apü ri rutzujun Jehová nutoʼ ri qachʼobʼonïk (1 Tesalonicenses  5:8; Proverbios 3:21). Yojrutoʼ chqä chë ma nqamestaj ta ri rutzujun Jehová, chqä chë ma nuʼän ta kaʼiʼ qakʼuʼx taq nqïl jun kʼayewal (Salmo 27:1, 14; Hechos 24:15). Ye kʼa rchë yojrutoʼ ri qayoʼen apü, nkʼatzin chë kantzij nqaʼän che rä ri rutzujun Jehová.

17, 18. a) ¿Achkë nuʼän Satanás chë ma nqayoʼej ta chik ri rutzujun Jehová? b) ¿Achkë rubʼanik nqakʼüt chë ma nqayaʼ ta qʼij chë Satanás yojruqʼöl?

17 Satanás nrajoʼ chë ma nqayoʼej ta chik ri rutzujun Jehová. ¿Achkë rubʼanik nuʼän riʼ? Kojchʼobʼon chrij ri xuʼän rkʼë Jesús. Satanás retaman na wä chë Jesús xtqʼatö tzij pa kiwiʼ ri winäq, ye kʼa naʼäy kʼo chë ntäj na poqön chqä nkäm. Chrij riʼ kʼo chë nyoʼej na kʼa taq Jehová xtuyaʼ ri Ajawaren pa ruqʼaʼ. Rma riʼ, Satanás xuʼij che rä Jesús chë rchë nrïl yän ri tzujun che rä, xa xuʼ txukeʼ chwäch y xtuyaʼ jontir che rä (Lucas 4:5-7). Ke riʼ chqä nuʼän qkʼë röj. Satanás retaman chë Jehová xtuyaʼ jontir ri nkʼatzin chqë chwäch ri kʼakʼakʼ Ruwachʼulew. Ye kʼa naʼäy kʼo chë nqayoʼej na chqä rkʼë jubʼaʼ kʼo chë nqatäj na poqön. Rma riʼ Satanás ntzüj jun kʼaslemal achiʼel ta más ütz chqë komä. Nrajoʼ chë, pa rukʼexel nqakanuj ri Ajawaren, xa yë ri bʼeyomäl nqakanuj (Mateo 6:31-33).

18 Ye kʼïy qʼopojiʼ kʼojolaʼ ma kiyaʼon ta qʼij chë Satanás yeruqʼöl. Jun tzʼetbʼäl. Jun qʼopoj, ri 20 junaʼ, rubʼiniʼan Karina nuʼij: «Ntaman chë xa xuʼ Rajawaren Dios nkowin nusöl jontir kʼayewal». ¿Achkë rubʼanik rutoʼon ri ke riʼ ruchʼobʼonïk? Ryä nuʼij: «Ri ntaman chë Dios xtukʼän pä jun kʼakʼakʼ Ruwachʼulew, yirutoʼ rchë ntzʼët achkë kʼo más rejqalen pa nukʼaslemal. Ma nksaj ta wetamabʼal rchë nchʼäk pwäq o rchë yinok jun winäq ri kan kʼo ruqʼij chpan jun empresa. Pa rukʼexel nbʼän riʼ, xa nyaʼ nu-tiempo chqä wuchuqʼaʼ rchë yisamäj pa rutinamit Jehová».

Ri nqayoʼej apü ri rutzujun Jehová (Tatzʼetaʼ ri peraj 15 kʼa 18)

RI RUCHʼAʼÄL DIOS ACHIʼEL JUN ESPADA

19, 20. ¿Achkë yojtoʼö rchë nqatamaj nqaksaj Ruchʼaʼäl Dios?

19 Taq Pablo xtzʼibʼaj ri carta chkë ri efesios, ri soldados romanos nkiksaj wä jun espada ri 50 centímetros raqän. Rma qʼij qʼij nkitjoj kiʼ chrij, kan kitaman wä nkiksaj.

20 Pablo xujnamaj Ruchʼaʼäl Dios rkʼë jun espada ri ruyaʼon Jehová chqë. Ye kʼa kʼo chë nqatamaj nqaksaj taq nqatzjoj ri nqanmaj chqä taq nqajoʼ nqasmajij jun naʼoj ri nqa chwäch Dios (2 Corintios 10:4, 5; 2 Timoteo 2:15). ¿Achkë yatoʼö rchë natamaj naksaj Ruchʼaʼäl Dios? Sebastian, ri 21 rujunaʼ, nuʼij: «Taq nskʼij ruwäch le Biblia, che rä jun capítulo, ntzʼibʼaj qa jun versículo. Najin yentzʼibʼaj ri textos ri más yeqa chi nwäch, ke riʼ ri nuchʼobʼonïk nujunmatäj rkʼë ruchʼobʼonïk Jehová». Daniel, ri xqatzjoj qa chpan ri peraj 8, nuʼij: «Taq nskʼij ruwäch le Biblia yenchaʼ qa textos rchë nkʼüt chkiwäch ri winäq taq yibʼä chiʼ taq jay. Ntzʼeton chë ri winäq más nqa chkiwäch yatkikʼaxaj taq rkʼë kiʼkʼuxlal natzjoj le Biblia chkë chqä taq nakanuj rubʼanik yeʼatoʼ».

Ri loqʼoläj Ruchʼaʼäl Dios (Tatzʼetaʼ ri peraj 19 chqä 20)

21. ¿Achkë rma majun rma nqaxiʼij qiʼ chwäch Satanás chqä ri demonios?

21 Ri nkiʼij ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ chpan re tzijonem reʼ nkʼüt chqawäch chë majun rma nqaxiʼij qiʼ chwäch Satanás chqä ri demonios. Tapeʼ kʼo kichuqʼaʼ, ye kʼa ma jontir ta yekowin nkiʼän. Chpan ri mil junaʼ ri xtuqʼät tzij Cristo, Satanás chqä ri demonios xketzʼapïx chqä ma xtyaʼöx ta chik qʼij chkë rchë xkekiqʼöl ri winäq. Chrij riʼ, Jehová xtchüp kiwäch (Apocalipsis 20:1-3, 7-10). Qataman ruwäch qakʼulel, achkë rma nrajoʼ yojruqʼöl chqä achkë yeruksaj chqij. Rma riʼ tqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chë Jehová xkojrutoʼ rchë xtqapabʼaʼ qiʼ chwäch Satanás.

^ parr. 10 Jalon jujun bʼiʼaj.