Yaqʼax chupam ri rupam

Yaqʼax rikʼin ri rucholajem

¿Achkë nbʼanö chë ma nikʼo ta qakʼuʼx nqatzjoj le Biblia?

¿Achkë nbʼanö chë ma nikʼo ta qakʼuʼx nqatzjoj le Biblia?

‹We kan nwachin jaʼäl ri ikʼaslen, kan nqʼalajin wä chë yix tzeqelbʼëy wchë, y ri winäq ri xkixtzʼetö, kan xtkiyaʼ kʼa ruqʼij rukʼojlen ri Nataʼ› (JUAN 15:8).

BʼIX: 5360

1, 2. a) ¿Achkë xuʼij Jesús chkë ru-apóstoles chpan ri rukʼisbʼäl aqʼaʼ xkʼojeʼ kikʼë? (Tatzʼetaʼ ri achbʼäl kʼo pä pa naʼäy che rä re tzijonem reʼ). b) ¿Achkë rma ütz ma nqamestaj ta achkë rma nqatzjoj le Biblia? c) ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tzijonem reʼ?

RI RUKʼISBʼÄL aqʼaʼ xkʼojeʼ Jesús kikʼë ru-apóstoles yalöj xtzjon kikʼë. Xuʼij chkë chë janina yerajoʼ. Y, achiʼel xqatzʼët chpan ri jun qa tzijonem, ryä xujnamaj riʼ rkʼë jun wiʼ (jun mata) uva. Rma riʼ xuʼij chkë chë twachin jaʼäl kikʼaslemal, ntel chë tzij, ma tikʼo kikʼuʼx chutzjoxik ri Ajawaren (Juan 15:8).

2 Ye kʼa Jesús ma xa xuʼ ta xuʼij chkë ru-apóstoles chë tkitzjoj Ruchʼaʼäl Dios, chqä xuʼij chkë achkë rma kʼo chë nkitzjoj. Röj chqä ütz ma nqamestaj ta achkë rma nqatzjoj le Biblia. Reʼ xkojrutoʼ chë ma xtikʼo ta qakʼuʼx xtqaʼän ri samaj riʼ (Mateo 24:13, 14). Rma riʼ, tqatzʼetaʼ kajiʼ rma ri nuyaʼ le Biblia rchë ma nqayaʼ ta qa rutzjoxik Ruchʼaʼäl Dios. Chqä xtqatzʼët kajiʼ utzil nuyaʼ Jehová chqë rma nqaʼän ri nrajoʼ ryä.

 RMA NQAYAʼ RUQʼIJ RUKʼOJLEN JEHOVÁ

3. a) Achiʼel nuʼij Juan 15:8, ¿achkë jun rma nqatzjoj le Biblia? b) ¿Achkë yeʼel chë tzij ruwäch ri uva chpan ri kʼambʼäl tzij xuʼij qa Jesús? ¿Achkë rma kan ütz chë rkʼë riʼ xujnamäx wä?

3 Ri más rejqalen taq nqatzjoj le Biblia ya riʼ nqayaʼ ruqʼij Jehová chqä nqachʼajchʼobʼej rubʼiʼ (taskʼij ruwäch Juan 15:1, 8). Tnatäj chqë chë chpan ri kʼambʼäl tzij chrij ri jun wiʼ uva, Jesús xujnamaj Rutataʼ rkʼë jun ajtiköy uva, ryä rkʼë jun wiʼ uva y ri rutzeqelbʼëy rkʼë ruqʼaʼ ri uva (Juan 15:5). Rma riʼ ri ruwäch uva ntel chë tzij ri samaj nkiʼän ri rutzeqelbʼëy chrij ri Ajawaren. Jesús xuʼij chkë ru-apóstoles: ‹We kan nwachin jaʼäl ri ikʼaslen, [ . . . ] ri xkixtzʼetö, kan xtkiyaʼ kʼa ruqʼij rukʼojlen ri Nataʼ›. Achiʼel jun ajtiköy uva nyaʼöx ruqʼij taq ütz ntel rutikoʼn, röj chqä nqayaʼ ruqʼij Jehová taq pa rubʼeyal nqaʼän che rä rutzjoxik Ruchʼaʼäl (Mateo 25:20-23).

4. a) ¿Achkë rubʼanik nqachʼajchʼobʼej rubʼiʼ Dios? b) ¿Achkë nanaʼ rït rma yakowin yatoʼon rkʼë ruchʼajchʼojsaxik rubʼiʼ Dios?

4 ¿Achkë rubʼanik nqachʼajchʼobʼej rubʼiʼ Jehová taq nqatzjoj Ruchʼaʼäl? Kantzij na wä chë ma yojkowin ta nqachʼajchʼobʼej más, rma rubʼiʼ Jehová kan loqʼoläj chik. Ye kʼa tqatzʼetaʼ ri xuʼij ri profeta Isaías, ryä xuʼij: «Yë Jehová, ri kʼo ronojel uchuqʼaʼ pa ruqʼaʼ, yë ryä ri kʼo chë niʼän loqʼoläj che rä» (Isaías 8:13). Nqaʼän loqʼoläj che rä rubʼiʼ Dios taq nqaʼän chë rubʼiʼ ryä más ruqʼij chwäch xa bʼa achkë bʼiʼaj chqä taq yeqatoʼ ri winäq rchë nqʼax chkiwäch chë ryä loqʼoläj (Mateo 6:9). Jun tzʼetbʼäl. Taq nqatzjoj ri utziläj taq naʼoj ye kʼo rkʼë Jehová chqä ri kʼaslemal xtuyaʼ chqë chqawäch apü, xkojtoʼon rchë xtqachʼajchʼobʼej rubʼiʼ Dios chwäch ri tzʼukün taq tzij rubʼanon Satanás chrij (Génesis 3:1-5). Chqä nqachʼajchʼobʼej rubʼiʼ Dios taq yeqatoʼ ri winäq ri ye kʼo pa qa-territorio rchë nkitzʼët chë xa xuʼ Jehová kʼo chë nqayaʼ ruqʼij (Apocalipsis 4:11). Jun qachʼalal rubʼiniʼan René ri oknäq pä precursor 16 junaʼ, nuʼij: «Janina nmatyoxij che rä Jehová rma ruyaʼon qʼij chwä rchë yinok ru-testigo. Riʼ nuyaʼ wuchuqʼaʼ rchë ntzjoj más ri Ruchʼaʼäl» * (tatzʼetaʼ ri nota).

RMA JANINA NQAJOʼ JEHOVÁ CHQÄ RUKʼAJOL

5. a) Achiʼel nuʼij Juan 15:9 chqä 10, ¿achkë chik jun rma nqatzjoj le Biblia? b) ¿Achkë rubʼanik xkʼüt Jesús chë kʼo rejqalen ri kochʼonïk?

5 (Taskʼij ruwäch Juan 15:9, 10). Jun chik rma ri nqatzjoj le Biblia ya riʼ rma janina nqajoʼ Jehová chqä Jesús (Marcos 12:30; Juan 14:15). Jesús xuʼij chkë rutzeqelbʼëy chë kekʼojeʼ chpan rajowabʼäl. ¿Achkë rma? Rma ryä retaman chë rchë yatok jun kantzij rutzeqelbʼëy, nkʼatzin nkʼojeʼ kochʼonïk awkʼë. Y rchë nqʼax chkiwäch rutzeqelbʼëy chë kʼo rejqalen ri kochʼonïk, chpan Juan 15:4 kʼa 10 Jesús kayoxiʼ mul xuksaj ri tzij kixkʼojeʼ.

6. ¿Achkë rubʼanik nqakʼüt chë nqajoʼ yojkʼojeʼ chpan rajowabʼäl Jesús?

6 ¿Achkë rubʼanik nqakʼüt chë nqajoʼ yojkʼojeʼ chpan rajowabʼäl Jesús chqä chë kiʼ rukʼuʼx rkʼë ronojel ri nqaʼän? Taq nqanmaj rutzij. Kantzij na wä, Jesús xa xuʼ nuʼij chqë chë tqabʼanaʼ achiʼel xuʼän ryä. Rma riʼ xuʼij: ‹Achiʼel ri nbʼanon rïn; kan nbʼän ri yeruʼij ri Nataʼ, y rma riʼ kan jurayil yin kʼo chpan ri ajowabʼäl rchë ryä›. Nqʼalajin kʼa chë Jesús xuyaʼ qa ri tzʼetbʼäl chqawäch (Juan 13:15).

7. ¿Achkë rubʼanik rukʼwan riʼ ri ajowabʼäl rkʼë ri nanmaj tzij?

7 Jesús xuʼij chë ri ajowabʼäl rukʼwan riʼ rkʼë ri nanmaj tzij. Rma riʼ xuʼij chkë ru-apóstoles:  ‹Ri kan kʼo ri nuchʼaʼäl pa ran y kan yeruʼän wä ronojel ri pixaʼ ri yenbʼij, kan yirajoʼ wä› (Juan 14:21). Chqä taq nqaʼän ri samaj ruyaʼon qa Jesús chqë rchë nqatzjoj le Biblia, nqakʼüt chë nqajoʼ Dios. ¿Achkë rma? Rma ri nuʼij Jesús chë tqabʼanaʼ, ya riʼ chqä nrajoʼ Jehová chë nqaʼän (Mateo 17:5; Juan 8:28). Y rma nqanmaj tzij, Jehová y Jesús, janina yojkajoʼ.

RMA NQAJOʼ NQAYAʼ RUBʼIXIK CHË RI ITZELAL XA NCHUP YÄN RUWÄCH

8, 9. a) ¿Achkë chik jun rma nqatzjoj le Biblia? b) ¿Achkë rma Ezequiel 3:18 y 19 chqä 18:23 yojkitoʼ rchë ma nqayaʼ ta qa rutzjoxik le Biblia?

8 Ri rox rma ri nqatzjoj le Biblia, ya riʼ nqajoʼ nqayaʼ rubʼixik chkë ri winäq chë ri itzelal xa nchup yän ruwäch. Le Biblia nuʼij chë Noé xok jun qʼalajsäy Ruchʼaʼäl Dios (taskʼij ruwäch 2 Pedro 2:5). Taq Noé xutzjoj Ruchʼaʼäl Dios xuyaʼ chqä rubʼixik chë xtchup ruwäch ri itzelal. ¿Achkë rma nqaʼij riʼ? Rma Jesús xunataj chë pa ruqʼij qa Noé, ri winäq ma xkinmaj ta taq xyaʼöx rutzjol chë xtpë jun Nimaläj Jöbʼ. Ri winäq xa xuʼ wä chrij kiway, kikʼuyaʼ chqä kikʼulanen bʼenäq wä kikʼuʼx (Mateo 24:38, 39). Tapeʼ ri winäq ma xkiyaʼ ta kixkïn, Noé ma xikʼo ta rukʼuʼx xuyaʼ rubʼixik chë Jehová xtchüp kiwäch ri itzel taq winäq.

9 Röj nqatzjoj le Biblia chkë ri winäq rma nqajoʼ nkitamaj achkë xtuʼän Jehová pa qawiʼ chqawäch apü. Rma riʼ nqarayij chë ri winäq nqʼax ta chkiwäch achkë ruchʼobʼoj Dios rchë nkïl ri kʼaslemal ma nkʼis ta. Kantzij na wä chë ya riʼ chqä ruraybʼal Jehová (Ezequiel 18:23). Taq yojbʼä chiʼ taq jay o yojkʼojeʼ akuchï yeqʼax ye kʼïy winäq rchë nqatzjoj le Biblia, reʼ nuʼän chë ye kʼïy nkikʼaxaj chë ri Rajawaren Dios xtchüp ruwäch ri itzelal (Ezequiel 3:18, 19; Daniel 2:44; Apocalipsis 14:6, 7).

RMA YEQAJOʼ RI WINÄQ

10. a) Achiʼel nuʼij chpan Mateo 22:39, ¿achkë chik jun rma nqatzjoj le Biblia? b) Tatzjoj achkë rubʼanik Pablo chqä Silas xkitoʼ jun chajinel rchë cárcel.

10 Jun chik rma ri nqatzjoj le Biblia ya riʼ rma yeqajoʼ ri winäq (Mateo 22:39). Ye kʼo winäq rkʼë jubʼaʼ nkijäl kichʼobʼonïk rma kʼo nkikʼulwachij pa kikʼaslemal. Ri ajowabʼäl nqanaʼ chkij, ya riʼ nbʼanö chqë chë ma nqayaʼ ta qa rutzjoxik le Biblia. Tqatzʼetaʼ ri xbʼanatäj rkʼë ri apóstol Pablo chqä Silas pa tinamït Filipos. Ri yeʼitzelan kichë xekiyaʼ pa cárcel. Ye kʼa pa nikʼaj aqʼaʼ, chaq kʼateʼ xpë jun nimaläj slonel y xjaqatäj ruchiʼ ri cárcel. Ri chajinel jubʼaʼ ma xukamsaj riʼ rma xuchʼöbʼ chë jontir ri yetzʼapäl chriʼ xeʼel äl. Ye kʼa Pablo xuräq apü ruchiʼ chrij rchë xuʼij che rä chë ma tukamsaj ta riʼ. Chrij riʼ ri chajinel xukʼutuj che rä Pablo: ‹¿Achkë kʼa rajwaxik chë nbʼän rchë chë yikolotäj?›. Ryeʼ xkiʼij che rä: ‹Tanmaj kʼa ri Ajaw Jesucristo, y xkakolotäj› (Hechos 16:25-34).

Ri ajowabʼäl nqanaʼ chrij Jehová, chrij Jesús chqä chkij ri winäq yojkitoʼ rchë ma nqayaʼ ta qa rutzjoxik le Biblia. (Tatzʼetaʼ ri peraj 5 chqä 10).

11, 12. a) ¿Achkë nukʼüt chqawäch chrij rutzjoxik le Biblia ri xbʼanatäj rkʼë ri chajïy cárcel? b) ¿Achkë nbʼanö chqë chë nqarayij nqatzjoj le Biblia?

11 ¿Achkë nukʼüt chqawäch chrij rutzjoxik le Biblia ri xbʼanatäj rkʼë ri chajïy  cárcel? Tqachʼobʼoʼ reʼ: ri achï riʼ xujäl ruchʼobʼonïk chqä xukʼutuj rutoʼik taq xqʼax na jun slonel. Ke riʼ chqä nkiʼän jujun winäq komä. Rkʼë jubʼaʼ rubʼanon qa ma nkajoʼ ta wä nkikʼaxaj taq natzjoj Ruchʼaʼäl Dios chkë, ye kʼa taq nkïl jun kʼayewal kʼa riʼ nkijäl kinaʼoj chqä nkikʼutuj kitoʼik. Rkʼë jubʼaʼ ye qa pa bʼis taq nelesäx kisamaj, nkijäch kiʼ rkʼë kikʼulaj, nbʼix chkë chë xkïl jun itzel yabʼil o taq nkäm jun kichʼalal. Taq yekïl kʼayewal achiʼel reʼ, ye kʼo winäq kʼa riʼ nkikʼutuj qa chkiwäch achkë rma ye kʼo kʼayewal. Taq nqatzjoj le Biblia y yeqïl ri winäq riʼ, rkʼë jubʼaʼ kʼa riʼ xtkajoʼ xtkikʼaxaj ri utziläj taq rutzjol nuyaʼ Dios.

12 Rma riʼ, we ma xtikʼo ta qakʼuʼx xtqatzjoj Ruchʼaʼäl Dios, xkojkowin xkeqatoʼ ri winäq taq xtkʼatzin kitoʼik (Isaías 61:1). Jun qachʼalal rubʼiʼ Carla, ri oknäq pä precursora 38 junaʼ, nuʼij: «Ri winäq komä, choj ye sachnäq. Nkʼatzin nkikʼaxaj chrij ri nutzüj Jehová». Jun chik qachʼalal rubʼiʼ Eva, ri oknäq pä precursora 34 junaʼ, nuʼij: «Komä más ye kʼïy winäq yeqajnäq chpan jun nimaläj bʼis chwäch rubʼanon qa. Nwajoʼ yentoʼ, ya riʼ nbʼanö chwä chë ntzjoj Ruchʼaʼäl Dios chkë». Kantzij na wä, ri ajowabʼäl chkij ri winäq yojrutoʼ rchë ma nqayaʼ ta qa rutzjoxik le Biblia.

RI UTZIL NUYAʼ JEHOVÁ YOJKITOʼ RCHË NQATZJOJ LE BIBLIA

13, 14. a) ¿Achkë utzil ntzjoj Juan 15:11? b) ¿Achkë rubʼanik nqanaʼ ri kiʼkʼuxlal ri nunaʼ Jesús? c) ¿Achkë rubʼanik yojrutoʼ ri kiʼkʼuxlal taq nqatzjoj le Biblia?

13 Chpan ri rukʼisbʼäl aqʼaʼ ri xkʼojeʼ kikʼë ru-apóstoles, Jesús xuʼij chkë chë Jehová xtuyaʼ utzil pa kiwiʼ ri xkerutoʼ rchë ma xtikʼo ta kikʼuʼx xtkitzjoj Ruchʼaʼäl Dios. ¿Achkë chë utzil riʼ? Chqä, ¿achkë rubʼanik yojkitoʼ röj?

14 Ri kiʼkʼuxlal. Ri nqatzjoj Ruchʼaʼäl Dios, ma achiʼel ta jun ejqaʼn nqanaʼ. Taq Jesús xuʼij yän qa ri kʼambʼäl tzij chrij ri jun wiʼ uva, ryä chqä xuʼij chë röj xtqanaʼ ri kiʼkʼuxlal achiʼel xunaʼ ryä we nqatzjoj ri Ajawaren (taskʼij ruwäch Juan 15:11). ¿Achkë rma? Achiʼel xqatzʼët yän qa, ryä xujnamaj riʼ rkʼë jun wiʼ uva chqä xuʼij chë ri rutzeqelbʼëy ye achiʼel ruqʼaʼ ri uva. Y qataman chë ri rucheʼel jun cheʼ ya riʼ nbʼanö chë ri ruqʼaʼ nkïl kiyaʼ chqä ma yekäm ta qa. Rma riʼ röj chqä xtqanaʼ ri kiʼkʼuxlal ri nunaʼ Jesús rma nunmaj rutzij rutataʼ. Xa yë kʼa rchë nqanaʼ ri kiʼkʼuxlal riʼ nkʼatzin junan nuʼän qawäch rkʼë Jesús chqä nqaʼän achiʼel xuʼän ryä (Juan 4:34; 17:13; 1 Pedro 2:21). Ana, ri oknäq pä precursora más 40 junaʼ, nuʼij: «Ri kiʼkʼuxlal nnaʼ taq ntzjoj le Biblia ya riʼ nbʼanö chwä rchë ma nyaʼ ta qa ruyaʼik ruqʼij Jehová». Kantzij na wä, ri kiʼkʼuxlal nuyaʼ quchuqʼaʼ rchë ma nqayaʼ ta qa rutzjoxik le Biblia tapeʼ ri winäq ma nkajoʼ ta yojkikʼaxaj (Mateo 5:10-12).

15. a) ¿Achkë utzil ntzjoj Juan 14:27? b) ¿Achkë rubʼanik yojrutoʼ ri uxlanibʼäl kʼuʼx rchë ma nqayaʼ ta qa rutzjoxik le Biblia?

15 Ri uxlanibʼäl kʼuʼx (taskʼij ruwäch Juan 14:27). Taq Jesús xutzjoj ri kiʼkʼuxlal, xuʼij chqä re tzij reʼ chkë ru-apóstoles: ‹Ri uxlanibʼäl kʼuʼx ri kʼo wkʼë rïn, kan yë kʼa riʼ ri nyaʼ ka chiwä›. ¿Achkë rubʼanik yojrutoʼ ri uxlanibʼäl kʼuʼx rchë ma nikʼo ta qakʼuʼx nqatzjoj le Biblia? Taq nqatäj qaqʼij rchë nqatzjoj Ruchʼaʼäl Dios, qataman chë Jehová chqä Jesús kiʼ kikʼuʼx qkʼë. Ya riʼ nbʼanö chë ronojel mul nqanaʼ uxlanibʼäl kʼuʼx (Salmo 149:4; Romanos 5:3, 4; Colosenses 3:15). Jun qachʼalal rubʼiʼ Alfredo, ri oknäq pä precursor 45 junaʼ, nuʼij: «Tapeʼ yikos taq ntzjoj le Biblia, re samaj reʼ nuʼän chwä chë nnaʼ uxlanibʼäl kʼuʼx pa wan chqä chë nkʼatzin ri najin nbʼän». Kantzij na wä, matyox che rä  re samaj reʼ yojkowin nqanaʼ uxlanibʼäl kʼuʼx.

16. a) ¿Achkë utzil ntzjoj Juan 15:15? b) ¿Achkë kʼo chë xkiʼän ri apóstoles rchë ronojel mul xeʼok rachiʼil Jesús?

16 Ri rachbʼilanïk Jesús. Taq Jesús xtzjon yän qa chrij ri kiʼkʼuxlal, xutzjoj chqä ri rejqalen nakʼüt ri kantzij ajowabʼäl (Juan 15:11-13). Chqä xuʼij chkë: ‹Rïn kan amigos chik nbʼanon chiwä›. Ye kʼa, ¿achkë kʼo chë nkiʼän ri apóstoles rchë chë ronojel mul yeʼajowäx rma Jesús? Kʼo chë ma nkiyaʼ ta qa rutzjoxik Ruchʼaʼäl Dios (taskʼij ruwäch Juan 15:14-16). Taq nrajoʼ na kaʼiʼ junaʼ rchë nkamisäx, Jesús xuʼij chkë chë tkitzjoj reʼ: ‹Naqaj chik kʼo wä pä ri Rajawaren ri kaj› (Mateo 10:7). Rma riʼ chpan ri rukʼisbʼäl aqʼaʼ xkʼojeʼ kikʼë, xuʼij chkë chë ma tikʼo ta kikʼuʼx chqä tkitjaʼ kiqʼij chutzjoxik Ruchʼaʼäl Dios (Mateo 24:13; Marcos 3:14). Ri samaj riʼ xuyaʼ kʼayewal chkiwäch, ye kʼa xekowin xkiʼän. Reʼ xerutoʼ rchë ronojel mul xeʼok rachiʼil Jesús. Jehová kʼo na chik jun utzil xuyaʼ chkë ri xerutoʼ chqä rchë ma xkiyaʼ ta qa rubʼanik kisamaj.

17, 18. a) ¿Achkë utzil ntzjoj Juan 15:16? b) ¿Achkë rubʼanik xerutoʼ ri apóstoles ri utzil riʼ?

17 Jehová nuyaʼ ri nqakʼutuj che rä. Jesús xuʼij chkë ru-apóstoles chë Jehová xtuyaʼ ronojel ri xtkikʼutuj che rä, we pa rubʼiʼ Jesús xtkikʼutuj wä (Juan 15:16). Riʼ janina wä xukʼuqbʼaʼ kikʼuʼx * (tatzʼetaʼ ri nota). Jesús kʼo na wä chë xkäm, ye kʼa xuʼij qa chkë chë kʼo kitoʼik xtyaʼöx. Taq xtkikʼutuj kitoʼik che rä Jehová rchë xtkitzjoj Ruchʼaʼäl, ryä xkerutoʼ pä. Taq xeqʼax ri qʼij, xkitzʼët na wä rubʼanik xetoʼöx pä rma Jehová (Hechos 4:29, 31).

Jehová kantzij xkojrutoʼ we xtqakʼutuj qatoʼik che rä. (Tatzʼetaʼ ri peraj 18).

18 Ke riʼ chqä nbʼanatäj komä. We xtqatäj qaqʼij chutzjoxik Ruchʼaʼäl Dios, ronojel mul xkoj ok rachiʼil Jesús. Chqä taq xkeqïl kʼayewal rma nqatzjoj le Biblia, Jehová xkojrutoʼ rchë xkojqʼax chkiwäch ri kʼayewal riʼ (Filipenses 4:13). Janina nqamatyoxij rma Jehová yojrutoʼ pä taq nqakʼutuj qatoʼik che rä chqä chë Jesús nrajoʼ chë yoj ok rachiʼil. Ronojel riʼ yojkitoʼ rchë ma nqayaʼ ta qa rutzjoxik le Biblia (Santiago 1:17).

19. a) ¿Achkë rma nqatäj qaqʼij rchë nqatzjoj le Biblia? b) ¿Achkë xkojtoʼö rchë xtqakʼïs rubʼanik ri samaj ruyaʼon qa Dios pa qawiʼ?

19 Chpan re tzijonem reʼ xqatzʼët kajiʼ rma ri nqatäj qaqʼij rchë nqatzjoj le Biblia: Naʼäy, nqajoʼ nqayaʼ ruqʼij Jehová chqä nqachʼajchʼobʼej rubʼiʼ. Rukaʼn, nqajoʼ nqakʼüt qajowabʼäl chrij Jehová chqä Jesús. Rox, nqajoʼ nqayaʼ rubʼixik chë xa jubʼaʼ chik nrajoʼ rchë xtchup ruwäch ri itzelal. Rukaj, rma yeqajoʼ ri winäq. Chqä xeqatzʼët kajiʼ utzil ri nuyaʼ Jehová chqë: ri kiʼkʼuxlal, ri uxlanibʼäl kʼuʼx, ri rachbʼilanïk Jesús chqä ri toʼïk nuyaʼ Jehová chqë taq nqakʼutuj che rä. Reʼ xkojkitoʼ rchë xtqaʼän ri samaj ruyaʼon qa Jesús pa qawiʼ. Kantzij na wä, Jehová kan kiʼ rukʼuʼx taq ntzʼët chë rusamajel nkitäj kiqʼij rchë ma nkiyaʼ ta qa rutzjoxik Ruchʼaʼäl.

^ parr. 4 Jalon jujun bʼiʼaj.

^ parr. 17 Ri rukʼisbʼäl mul xtzjon qa kikʼë ru-apóstoles, Jesús kʼïy mul xuʼij qa chkë chë Jehová xkerutoʼ pä taq xtkikʼutuj kitoʼik che rä (Juan 14:13; 15:7, 16; 16:23).