Yaqʼax chupam ri rupam

Yaqʼax rikʼin ri rucholajem

Teʼej tataʼaj, ¿najin yeʼitoʼ iwalkʼwal rchë xkeqasäx pa yaʼ?

Teʼej tataʼaj, ¿najin yeʼitoʼ iwalkʼwal rchë xkeqasäx pa yaʼ?

‹¿La ütz komä chë chaq ke laʼ abʼanon? Kakatäj kʼa äl rchë naʼän bautizar awiʼ› (HECHOS 22:16).

BʼIX: 51, 135

1. ¿Achkë nkajoʼ ri teʼej tataʼaj chë nqʼax chkiwäch ri kalkʼwal taq nkajoʼ yeqasäx pa yaʼ?

«PA IKʼ xinbʼij pä chkë nteʼ nataʼ chë nwajoʼ yiqasäx pa yaʼ, rma riʼ ryeʼ kʼïy mul xetzijon wkʼë chrij riʼ. Nkajoʼ wä nkitzʼët we kantzij nqʼax chi nwäch ri nwajoʼ nbʼän. Xapon kʼa ri qʼij más rejqalen pa nukʼaslemal: 31 de diciembre, 1934». Ke riʼ xuʼij jun qachʼalal ixöq rubʼiʼ Blossom Brandt taq xuʼij chkë ruteʼ rutataʼ chë nrajoʼ nqasäx pa yaʼ. Komä chqä ri teʼej tataʼaj nkajoʼ yekitoʼ kalkʼwal rchë nkiʼän ri más ütz. Ye kʼa taq xa yekiqʼät kalkʼwal rchë ma yeqasäx ta yän pa yaʼ, rkʼë jubʼaʼ xa nkitzelaj kachbʼilanïk kalkʼwal rkʼë Jehová (Santiago 4:17). Kantzij na wä, jontir tataʼaj nkajoʼ chë taq majanä keqasäx pa yaʼ kalkʼwal, nqʼax chik chkiwäch achkë samaj kʼo chë nuʼän jun rutzeqelbʼey Cristo.

2. a) ¿Achkë kʼayewal kitzʼeton jujun ukʼwäy taq bʼey rchë circuito? b) ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tzijonem reʼ?

2 Ye kʼo ukʼwäy taq bʼey rchë circuito kitzʼeton chë ye kʼo qʼopojiʼ kʼojolaʼ ri rkʼë jubʼaʼ 20 chik kijunaʼ majanä keqasäx pa yaʼ, tapeʼ kiteʼ kitataʼ ye Testigos. Ye kʼïy chkë ryeʼ yebʼä pa molojriʼïl, yebʼä chutzijoxik le Biblia chqä nkiʼij chë ye testigos  de Jehová. Ye kʼa kʼo na wä rma ma kijachon ta kikʼaslemal pa ruqʼaʼ Jehová chqä ma yeqasan ta pa yaʼ. ¿Achkë komä rma riʼ? Kʼo mul yë ri teʼej tataʼaj ye bʼiyon chkë chë tkiyoʼej na bʼaʼ. ¿Achkë rma ye kʼo teʼej tataʼaj ma nkajoʼ ta chë ri kalkʼwal yeqasäx yän pa yaʼ? Chpan re tzijonem reʼ xtqatzʼët kajiʼ rma ri yekiqʼät kalkʼwal.

¿KʼO CHIK RUJUNAʼ RCHË NQASÄX PA YAʼ?

3. ¿Achkë wä nkajoʼ ri ruteʼ rutataʼ ya Blossom chë nqʼax chwäch ryä?

3 Rma ma atzʼanen ta ri yaqasäx pa yaʼ, ri ruteʼ rutataʼ ya Blossom nkajoʼ wä chë ryä ütz ütz nqʼax chwäch ri ntel chë tzij yaqasäx pa yaʼ chqä chë janina ruqʼij. ¿Achkë rubʼanik nkitzʼët ri teʼej tataʼaj we ri kalkʼwal ya ütz chik nujäch rukʼaslemal pa ruqʼaʼ Jehová?

4. ¿Achkë rubʼanik yerutoʼ ri teʼej tataʼaj ri nuʼij Mateo 28:19 chqä 20 rchë yekitoʼ ri kalkʼwal?

4 (Taskʼij ruwäch Mateo 28:19, 20). Achiʼel xqatzʼët qa chpan ri jun tzijonem, le Biblia ma nuʼij ta jaruʼ rujunaʼ jun winäq rchë nqasäx pa yaʼ. Tapeʼ ke riʼ, ri teʼej tataʼaj nkʼatzin yechʼobʼon chrij ri ntel chë tzij yeʼatjoj winäq rchë yeʼok rutzeqelbʼey Jesús. Ru-contexto Mateo 28:19 nkʼüt chqawäch chë jun rutzeqelbʼey Jesús ya riʼ jun winäq ri ntamaj chqä nqʼax chwäch ri xukʼüt ryä chqä nusmajij pa rukʼaslemal. Rma riʼ, ri teʼej tataʼaj ye Testigos kʼo chë yekitjoj ri kalkʼwal taq kʼa ye neneʼ na, ke riʼ yekitoʼ rchë xkeqasäx pa yaʼ chqä xkeʼok rutzeqelbʼey Cristo. Kantzij na wä, jun neneʼ ma nkowin ta nuʼän ri najowatäj chrij jun winäq ri nqasäx pa yaʼ. Ye kʼa le Biblia nukʼüt chë ye kʼo ri tapeʼ kʼa ye koköj na, nqʼax chik chkiwäch ri nuʼij le Biblia chqä nkiloqʼoqʼej ri nkitamaj.

5, 6. a) Taq nqatzʼët ri nuʼij le Biblia chrij Timoteo, ¿achkë nqaʼij chrij rujunaʼ taq xqasäx pa yaʼ? b) ¿Achkë ri más ütz nkiʼän ri teʼej tataʼaj rchë yekitoʼ kalkʼwal?

5 Timoteo, ri rutzeqelbʼey Jesús, xuyaʼ ruqʼij Jehová taq kʼa koʼöl. Ri apóstol Pablo xuʼij chë ryä xtamaj pä chrij Ruchʼaʼäl Dios taq kʼa neneʼ. Ri ruteʼ chqä ratiʼt Timoteo ye judías, ryeʼ xekʼutü pä chwäch chrij Ruchʼaʼäl Dios rma rutataʼ ma nuyaʼ ta wä ruqʼij Dios. Ri xuʼän ruteʼ chqä ratiʼt xutoʼ Timoteo chë xkowïr rukʼuqbʼäl kʼuʼx (2 Timoteo 1:5; 3:14, 15). Taq kʼo wä jun 20 rujunaʼ, ryä nkowin chik yeruʼän nimaʼq taq samaj pa congregación (Hechos 16:1-3).

6 Kantzij na wä, jontir akʼalaʼ ma ye junan ta. Ye kʼo ri tapeʼ kʼa ye koköj na kʼo chik kinaʼoj chqä nkiʼij chë nkajoʼ yeqasäx pa yaʼ. Chqä ye kʼo ri kʼa eqal na nqʼax chkiwäch chë nkʼatzin yeqasäx pa yaʼ. Ri teʼej tataʼaj ri nqʼax chkiwäch reʼ ma xtkitäj ta kiqʼij chkij ri kalkʼwal rchë xkeqasäx yän pa yaʼ, xa eqal eqal xkekitjoj apo. Ryeʼ janina na ntel kikʼuʼx taq ri kalkʼwal nkismajij ri nuʼij Proverbios 27:11 * (taskʼij ruwäch chpan ri nota). Ye kʼa ütz nkʼojeʼ pa kijolon chë rajwaxik yekitoʼ ri kalkʼwal rchë yebʼeʼok rutzeqelbʼey Cristo. Rma riʼ ütz nkikʼutuj qa chkiwäch: «¿Kʼo chik komä retamabʼal ri walkʼwal rchë nujäch rukʼaslemal pa ruqʼaʼ Jehová chqä nqasäx pa yaʼ?».

¿KʼO CHIK KʼÏY RETAMABʼAL RI WALKʼWAL?

7. ¿Nkʼatzin nqatamaj na jontir chkij ri naʼoj ye kʼo chpan le Biblia rchë yojqasäx pa yaʼ?

7 Jontir teʼej tataʼaj nkikʼüt le Biblia chkiwäch ri kalkʼwal rma nkajoʼ chë ütz ütz nkitamaj ri nuʼij. Yë ri etamabʼäl riʼ  xtbʼano chë xtkajoʼ xtkijäch kikʼaslemal pa ruqʼaʼ Jehová. Ye kʼa ma ntel ta chë tzij chë nkʼatzin na nkitamaj jontir naʼoj kʼo chpan le Biblia rchë nkijäch kikʼaslemal pa ruqʼaʼ Jehová chqä yeqasäx pa yaʼ. Kantzij na wä, tapeʼ yoj qasan chik pa yaʼ kʼo chë nqatjoj na qiʼ chrij le Biblia (taskʼij ruwäch Colosenses 1:9, 10). Rma riʼ, ¿jaruʼ etamabʼäl nkʼatzin nkʼojeʼ qkʼë rchë yojqasäx pa yaʼ?

8, 9. ¿Achkë nqatamaj chrij ri xbʼanatäj rkʼë Pablo chqä ri chajinel?

8 Rchë nqaqʼalajsaj re kʼutunïk reʼ tqatzʼetaʼ achkë xbʼanatäj rkʼë jun familia pa naʼäy siglo (Hechos 16:25-33). Pa junaʼ 50, Pablo xbʼä pa Filipos, ya riʼ ri rukaʼn mul xel chkitzʼetik ri congregaciones. Ryä chqä Silas, ri rachiʼil, xechap äl chqä xeʼukʼwäx pacheʼ rma xtzʼuk tzij chkij. Ri aqʼaʼ riʼ xuʼän jun nüm slonel, xusloj ruxeʼ ri cárcel chqä xuʼän chë xejaqatäj ri puertas. Ri chajinel jubʼaʼ ma xukamsaj riʼ rma xuchʼöbʼ chë jontir ri ye kʼo chriʼ xeʼanimäj äl. Ye kʼa Pablo ma xuyaʼ ta qʼij chë xukamsaj riʼ. Ya riʼ taq ryä chqä Silas xkitzijoj Ruchʼaʼäl Dios che rä ri chajinel chqä chkë ru-familia. Ri xkitamaj chrij Jesús janina xkiloqʼoqʼej, rma riʼ xkajoʼ chë chanin xeqasäx pa yaʼ. ¿Achkë nqatamaj chrij riʼ?

9 Rkʼë jubʼaʼ ri chajinel xok wä jun soldado pa Roma chqä majun wä retaman ta chrij Ruchʼaʼäl Dios. Rma riʼ, rchë ntok jun nimanel nkʼatzin nretamaj ri naʼäy taq naʼoj chrij Ruchʼaʼäl Dios, nqʼax chwäch ri najowatäj chrij jun rusamajel Jehová chqä nusmajij ri xukʼüt qa Jesús. Rma ryä chanin xqʼax chwäch Ruchʼaʼäl Dios chqä xloqʼoqʼej ri xtamaj, ya riʼ xbʼano chë xrajoʼ xqasäx pa yaʼ. Achiʼel wä qatzʼeton pä, tapeʼ ryä xqasäx yän pa yaʼ kʼo chë xutijoj más riʼ chrij Ruchʼaʼäl Dios. Rma riʼ, ¿achkë kʼo chë nkiʼän ri teʼej tataʼaj taq jun kalkʼwal nuʼij chkë chë nrajoʼ nqasäx pa yaʼ rma nrajoʼ nuʼän ri nqa chwäch Jehová? Ütz nkiʼij che rä chë ttzijon kikʼë ri ukʼwäy taq bʼey pa congregación, ke riʼ ryeʼ yetzʼeto we ütz chik nqasäx pa yaʼ * (tatzʼetaʼ ri nota). Achiʼel wä konojel rutzeqelbʼey Jesús ri yeqasan chik pa yaʼ, ri akʼal riʼ chqä ma xtuyaʼ ta qa rutijonïk chrij ruchʼobʼoj Dios tbʼä qʼij tbʼä säq (Romanos 11:33, 34).

¿ACHKË TIJONÏK MÁS ÜTZ CHE RÄ WALKʼWAL?

10, 11. a) ¿Achkë nkichʼöbʼ jujun teʼej tataʼaj? b) ¿Achkë kʼo ta chë nkiyaʼ pa naʼäy ri teʼej tataʼaj?

10 Ye kʼo teʼej tataʼaj nkichʼöbʼ chë más ütz chë ri kalkʼwal naʼäy nkitjoj kiʼ chrij jun carrera chqä nkïl jun utziläj kisamaj kʼa riʼ xkeqasäx pa yaʼ. Rkʼë jubʼaʼ ma itzel ta ri kichʼobʼonik. Ye kʼa, ¿kantzij komä xkekitoʼ ri kalkʼwal rchë xtkïl kiʼkʼuxlal? Chqä ¿ya riʼ komä nukʼüt le Biblia? ¿Achkë nrajoʼ Jehová chë nqaʼän rkʼë qakʼaslemal? * (taskʼij ruwäch Eclesiastés 12:1 chpan ri nota).

11 Ütz ma nqamestaj ta chë ronojel ri nbʼanatäj chwäch ri Ruwachʼulew ma ya riʼ ta nrajoʼ Jehová chqä ma ya riʼ ta ruchʼobʼonïk (Santiago 4:7, 8; 1 Juan 2:15-17; 5:19). ¿Achkë komä nchajin jun akʼal chwäch Satanás, chkiwäch ri itzel taq bʼanobʼäl chqä chwäch rubʼanik yechʼobʼon ri winäq? Ya ri ütz nukʼwaj riʼ rkʼë Jehová.  We ri teʼej tataʼaj nkiyaʼ más ruqʼij ri bʼeyomäl, rkʼë jubʼaʼ ri kalkʼwal xtuʼij chë ya riʼ ri kʼo más ruqʼij chwäch rachbʼilanïk rkʼë Jehová. Konojel teʼej tataʼaj ye Testigos ma xtkajoʼ ta chë ri kalkʼwal xtkikʼän apo kinaʼoj chkij winäq ri ma nkiyaʼ ta ruqʼij Dios. Kantzij na wä, ri qäs nyaʼo kiʼkʼuxlal pa akʼaslemal ya ri nayaʼ Jehová pa naʼäy * (taskʼij ruwäch Salmo 1:2, 3 chpan ri nota).

¿ACHKË XTBʼANATÄJ WE RI WALKʼWAL XTQA CHPAN JUN MAK?

12. ¿Achkë rma jujun teʼej tataʼaj kibʼin chkë kalkʼwal chë ma keqasäx ta na pa yaʼ?

12 Jun qachʼalal ixöq xuʼij che rä ral chë ma tqasäx ta na pa yaʼ. ¿Achkë rma xuʼij riʼ? Ryä nuʼij: «Yikʼïx nbʼij chë xinqʼät wal xa rma nxiʼij wä wiʼ chë rkʼë jubʼaʼ jun qʼij xttel qa pa congregación». Achiʼel re qachʼalal reʼ ye kʼïy teʼej tataʼaj nkichʼöbʼ chë más ütz chë ri kalkʼwal yeqasäx pa yaʼ taq ya kʼo chik más kijunaʼ (Génesis 8:21; Proverbios 22:15). Rkʼë jubʼaʼ nkiʼij riʼ rma nkichʼöbʼ chë ri kalkʼwal ma xtesäx ta qa pa congregación we ma qasan ta pa yaʼ. Ye kʼa xa najin nkiqʼöl kiʼ. ¿Achkë rma? (Santiago 1:22).

13. We jun winäq ma qasan ta pa yaʼ, ¿ntel chë tzij chë Jehová ma xtuqʼät ta tzij pa ruwiʼ? Taqʼalajsaj.

13 Ri teʼej tataʼaj nkajoʼ na wä chë ri kalkʼwal nkijäch kikʼaslemal pa ruqʼaʼ Jehová chqä yeqasäx pa yaʼ taq nqʼax chik chkiwäch achkë rma nkiʼän riʼ. Ye kʼa ma ütz ta nkichʼöbʼ chë Jehová ma xtuqʼät ta tzij pa kiwiʼ we ma yeqasan ta pa yaʼ. Ryä nuqʼät tzij pa ruwiʼ jun winäq kan xa xuʼ taq ntamaj achkë ri ütz chqä ma ütz ta (taskʼij ruwäch Santiago 4:17). Rma riʼ, pa rukʼexel nkiʼij chkë chë ma keqasäx ta na pa yaʼ, ri utziläj taq tataʼaj nkitäj kiqʼij rchë nkiyaʼ jun ütz tzʼetbʼäl chkiwäch. Chqä nkitäj kiqʼij rchë nkikʼüt chkiwäch ri kalkʼwal taq kʼa ye koköj, ke riʼ ri akʼalaʼ xtkiloqʼoqʼej rupixaʼ Jehová rkʼë ronojel kan (Lucas 6:40). Ya riʼ qäs xketoʼo rchë ma xkeqa ta chpan jun mak chqä xtkiyaʼ qʼij xtukʼwäx kibʼey rma Dios (Isaías 35:8).

¿ACHKË RUBʼANIK YETOʼON NIKʼAJ CHIK QACHALAL?

14. ¿Achkë ütz nkiʼän ri ukʼwäy taq bʼey rchë yekitoʼ ri teʼej tataʼaj?

14 Ri ukʼwäy taq bʼey pa congregación yekowin yekitoʼ ri teʼej tataʼaj. ¿Achkë rubʼanik? Taq ütz yechʼo chkij ri samaj nabʼeqʼiʼ pa congregación. Jun qachʼalal ixöq nnatäj che rä chë taq waqiʼ rujunaʼ ri qachʼalal Russell xtzijon rkʼë, ryä nuʼij: «Ryä xtzijon jun 15 minutos wkʼë, xukʼutuj chwä achkë nwajoʼ nbʼän pa rutinamit Jehová». ¿Achkë utzil xukʼän pä riʼ? Ri qachʼalal ixöq xok precursora más 70 junaʼ. Reʼ nkʼüt chqawäch chë kʼo ruqʼij nakʼuqbʼaʼ rukʼuʼx jun winäq chqä ütz yachʼo chkij ri samaj pa congregación (Proverbios 25:11). Jun chik ri ütz nkiʼän ri ukʼwäy taq bʼey ya ri nkiʼij chkë ri teʼej tataʼaj chqä ri kalkʼwal chë ketoʼon chkij ri samaj pa Salón del Reino. Chkë ri akʼalaʼ ütz nkiyaʼ ri samaj ri nkitzʼët ryeʼ che yekowin nkiʼän.

15. ¿Achkë ütz nkiʼän ri nikʼaj chik qachʼalal rchë yekitoʼ ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ?

15 ¿Achkë rubʼanik yetoʼon ri nikʼaj chik qachʼalal? Yetoʼon taq yetzijon kikʼë ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ. Rchë riʼ ütz nkitzʼët achkë najin nkiʼän. ¿Kʼo jun qʼopoj o jun kʼajol xuyaʼ jun utziläj comentario pa  molojriʼïl? ¿Xuyaʼ jun tzijonem chpan ri molojriʼïl rchë chkojöl qʼij? ¿Xupabʼaʼ riʼ chwäch jun kʼayewal? ¿Xutzijoj Ruchʼaʼäl Dios che rä jun rachiʼil pa tijobʼäl? Taq nqatzʼët riʼ rkʼë ronojel qan tqaʼij che rä chë ütz ri najin nuʼän. Tqayaʼ chqawäch rchë yojtzijon kikʼë ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ taq majanä ttikïr chqä taq nkʼis ri qamolojriʼïl. Ri nqaʼän riʼ yerutoʼ rchë nkinaʼ chë ye qachiʼil pa congregación (Salmo 35:18).

TATOʼ RI AWALKʼWAL RCHË NQASÄX PA YAʼ

16, 17. a) ¿Achkë rma janina ruqʼij chë ri akʼalaʼ yeqasäx pa yaʼ? b) ¿Achkë nyaʼo kiʼkʼuxlal chkë ri teʼej tataʼaj ri nkiyaʼ ruqʼij Dios? (Tatzʼetaʼ ri achbʼäl kʼo pä pa naʼäy che rä re tzijonem reʼ).

16 Ri nimaläj samaj kʼo chkiwäch ri teʼej tataʼaj ya riʼ nkikʼüt chkiwäch ri kalkʼwal rchë nkismajij rupixaʼ Jehová (Efesios 6:4; Salmo 127:3). Ri akʼalaʼ yeʼaläx wä pa Israel ojer qa kijachon chik kiʼ pa ruqʼaʼ Dios, ye kʼa ri kalkʼwal ri nimanelaʼ komä manä. Chqä ri ajowabʼäl chrij Jehová chqä chrij Ruchʼaʼäl ma qakʼamon ta pä taq yojaläx. Rma riʼ, taq ri teʼej tataʼaj nkʼojeʼ jun kalkʼwal kʼo chë nkitoʼ rchë ntok rutzeqelbʼey Jesús, nujäch rukʼaslemal pa ruqʼaʼ Dios chqä nqasäx pa yaʼ. Ya riʼ ri kʼo más ruqʼij. Rma yë ri nujäch rukʼaslemal pa ruqʼaʼ Dios, nqasäx pa yaʼ chqä nuyaʼ ruqʼij Dios, xttoʼo chë xtkolotäj taq xtpë ri nimaläj tijoj poqonal (Mateo 24:13).

Ri teʼej tataʼaj kʼo chë yekitoʼ ri kalkʼwal rchë yeʼok rutzeqelbʼey Jesús. (Tatzʼetaʼ ri peraj 16 chqä 17).

17 Ri naʼäy peraj che rä re tzijonem reʼ xqatzijoj qa jun qachʼalal rubʼiʼ Blossom Brandt. Taq ryä xuʼij chkë ruteʼ rutataʼ chë nrajoʼ nqasäx pa yaʼ, ryeʼ xkajoʼ xkitzʼët naʼäy we kantzij ya riʼ nrajoʼ nuʼän. Taq xkitzʼët chë kantzij nrajoʼ nqasäx pa yaʼ, xkitoʼ. Taq nrajoʼ na jun qʼij rchë nqasäx pa yaʼ, ri rutataʼ ya Blossom kʼo jun xuʼän ri janina ütz. Ryä nuʼij: «Ri nataʼ xuʼän chë jontir xojxukeʼ, chrij riʼ xchʼo rkʼë Jehová. Xuʼij che rä chë kowan kiʼ rukʼuʼx rma ri koʼöl rumiʼal xujäch rukʼaslemal pa ruqʼaʼ ryä». Más 60 junaʼ chrij riʼ ya Blossom xuʼij: «Kantzij nbʼij chë ri xuʼän ri nataʼ ri aqʼaʼ riʼ majun bʼey xtinmestaj ta». Nqarayij kʼa chë jontir teʼej tataʼaj kiʼ kikʼuʼx yekitzʼët ri kalkʼwal yeqasäx pa yaʼ chqä yeʼok rusamajel Jehová.

^ parr. 6 Proverbios 27:11: «Kʼo anaʼoj tabʼanaʼ walkʼwal chqä tabʼanaʼ chë xtinnaʼ kiʼkʼuxlal, ke riʼ kʼo achkë xtinbʼij apo chkë ri yeyoqʼo wchë».

^ parr. 9 Ri teʼej tataʼaj ütz nkinukʼuj rkʼë kalkʼwal ri naʼoj ye kʼo chpan ri wuj Lo que los jóvenes preguntan. Respuestas prácticas (volumen 2), ruxaq 304 kʼa 310. Chqä ütz nkitzʼët ri «Sección de preguntas» chpan ri wuj Nuestro Ministerio del Reino rchë abril, 2011, ruxaq 2.

^ parr. 10 Eclesiastés 12:1: «Tnatäj kʼa ri Dios chawä komä ri kʼa yït akʼal, ütz chë majanä tanaʼ ri tijoj poqonal nuyaʼ ri rijxïk chqä majanä tapon ri junaʼ ri xtaʼij: ‹ma kiʼ ta chik nukʼuʼx›».

^ parr. 11 Salmo 1:2, 3: «Ryä xa bʼenäq ran chrij rupixaʼ Jehová chqä pa qʼij chë chaqʼaʼ nuskʼij ri pixaʼ chqä nchʼobʼon chrij. Ryä xtuʼän achiʼel jun cheʼ tikïl chuchiʼ jun raqän yaʼ, jun cheʼ ri kan pa ruqʼijul nuyaʼ ruwäch chqä ma yemayamoʼ ta qa ruxaq. Y jontir ri xtuʼän ütz xttel chwäch».