Yaqʼax chupam ri rupam

Yaqʼax rikʼin ri rucholajem

Ri pixabʼanïk nuyaʼ Jehová jun rubʼanik nukʼüt chë yojrajoʼ

Ri pixabʼanïk nuyaʼ Jehová jun rubʼanik nukʼüt chë yojrajoʼ

«Jehová yerupixabʼaj ri winäq rma yerajoʼ» (HEBREOS 12:6, TNM).

BʼIX: 123, 86

1. ¿Achkë nuʼij le Biblia chrij ri pixabʼanïk?

¿ACHKË npë pa ajolon taq nakʼaxaj ri tzij pixabʼanïk? Rkʼë jubʼaʼ chanin npë pa ajolon jun chaponïk, ye kʼa ri pixabʼanïk kʼïy ntok chpan. Le Biblia nuʼij chë ri pixabʼanïk ütz nuʼän chqë, rma riʼ kʼo mul nutün rkʼë ri ajowabʼäl, kʼaslemal, etamabʼäl chqä ri ataman naksaj ri etamabʼäl (Proverbios 1:2-7; 4:11-13). Ri pixabʼanïk nuyaʼ Dios nukʼüt chë yojrajoʼ chqä nrajoʼ chë nqïl ri kʼaslemal ma nkʼis ta (Hebreos 12:6). Kantzij na wä chë rupixabʼanïk Dios kʼo mul rukʼwan tijoj poqonal, ye kʼa ma jun bʼey nqʼax ta ruwiʼ. Ri tzij pixabʼanïk njnamäx chqä rkʼë ri tijonïk, achiʼel ri tijonïk nuyaʼ jun tataʼaj che rä jun ralkʼwal ri janina nrajoʼ.

2, 3. ¿Achkë ntok chpan ri pixabʼanïk? (Tatzʼetaʼ ri achbʼäl kʼo pä pa naʼäy che rä re tzijonem reʼ).

2 Jun tzʼetbʼäl. Jun akʼal rubʼiʼ Carlos netzʼan pelota pa jay, ruteʼ nuʼij che rä: «Carlitos, ataman chik chë ma ütz ta yatetzʼan aweʼ pa jay, rkʼë jubʼaʼ kʼo napaxij». Ye kʼa ryä ma nnmaj ta tzij, taq xukʼäq ri pelota kan chrij jun xar xapon wä, ke riʼ xpax ri xar. ¿Achkë xtuʼän ruteʼ che rä? Xtukʼüt chwäch achkë rma ma ütz xuʼän chqä rkʼë jubʼaʼ xtuʼän chë xttäj na bʼaʼ poqön.  Ryä nrajoʼ chë ral ntamaj chë taq nnmaj tzij kʼo utzil nukʼän pä pa ruwiʼ chqä chë ri pixaʼ nyaʼöx che rä kʼo rma chqä nkʼatzin. Rchë ri akʼal kʼo nutamaj chrij ri xuʼän, ri teʼej rkʼë jubʼaʼ xtmäj ru-pelota jun kayoxiʼ qʼij, ke riʼ ntäj na bʼaʼ poqön. Tapeʼ Carlos ma xtqa ta chwäch ri xtbʼan che rä, reʼ xtukʼüt chwäch chë we ma nnmaj ta tzij kʼo kʼayewal xtrïl.

3 Rma Jehová ya riʼ qatataʼ pa ruqʼaʼ ryä kʼo wä rchë nuʼij ri ütz chqä ri ma ütz ta, chqä yojrupixabʼaj taq ma nqanmaj ta rutzij (1 Timoteo 3:15, TNM). Taq nqïl tijoj poqonal rma ma ütz ta xqaʼän, ri pixabʼanïk nuyaʼ Jehová rkʼë ajowabʼäl nunataj chqë chë kʼo ruqʼij nqanmaj rutzij (Gálatas 6:7). Ryä janina yojrajoʼ chqä ma nrajoʼ ta chë nqïl tijoj poqonal (1 Pedro 5:6, 7).

4. a) ¿Achkë rubʼanik nrajoʼ Jehová chë yeqatjoj ri winäq? b) ¿Achkë kʼutunïk xkeqaqʼalajsaj chpan re tzijonem reʼ?

4 Taq chpan le Biblia nqesaj qanaʼoj rchë yojpixabʼan, yojkowin yeqatoʼ ri qalkʼwal chqä ri tijoxelaʼ chrij le Biblia rchë yeʼok rutzeqelbʼey Jesús. Le Biblia ya riʼ qasamajbʼal más ruqʼij rchë nqayaʼ jun pixaʼ, chqä yojrutoʼ rchë pa ruchojmil nqaʼän che rä. Chqä rkʼë le Biblia yojkowin yeqatoʼ qalkʼwal o qatijoxelaʼ rchë nqʼax chkiwäch chqä nkismajij ri xukʼüt qa Jesús (2 Timoteo 3:16; Mateo 28:19, 20). Ya riʼ rubʼanik ri tijonïk nrajoʼ Jehová chë nqayaʼ chkë ri qatijoxelaʼ, ke riʼ ryeʼ yekitoʼ chqä más winäq rchë yeʼok rutzeqelbʼey Jesús (taskʼij ruwäch Tito 2:11-14). Komä tqatzʼetaʼ kiqʼalajsaxik oxiʼ kʼutunïk ri janina kiqʼij: 1) ¿Achkë rma ri pixabʼanïk nuyaʼ Dios jun retal chë yojrajoʼ? 2) ¿Achkë nqatamaj chkij ri winäq ri xepixabʼäx rma Dios? 3) ¿Achkë rubʼanik nqakʼän qanaʼoj chrij Jehová chqä Jesús taq nqapixabʼaj jun winäq?

DIOS YOJRUPIXABʼAJ RKʼË AJOWABʼÄL

5. Rkʼë ri rubʼanik yojrupixabʼaj, ¿nukʼüt Jehová chë yojrajoʼ? Taqʼalajsaj.

5 Jehová yojrajoʼ rma riʼ yojrupixabʼaj chqä yojrutjoj. Ryä nrajoʼ chë yoj ok rachiʼil chqä nrajoʼ nqïl qakʼaslemal tbʼä qʼij tbʼä säq (1 Juan 4:16). Ma yojruyöqʼ ta chqä majun bʼey nuʼän ta chqë chë achiʼel ta majun qaqʼij (Proverbios 12:18). Pa rukʼexel riʼ, Jehová nukʼüt chë kʼo qaqʼij. Ryä xa xuʼ ri utziläj taq naʼoj nutzʼët chqij chqä nyaʼ qʼij chë röj yojchaʼo ri nqajoʼ nqaʼän. ¿Ke riʼ natzʼët rït ri pixabʼanïk nuyaʼ Jehová chpan le Biblia, chkipan qawuj o taq yeruksaj ri teʼej tataʼaj chqä ri ukʼwäy taq bʼey rchë nkiyaʼ pixaʼ pa qawiʼ? Taq yojsach, ri ukʼwäy taq bʼey ma nkatäj ta kiyowal chqij, xa rkʼë ajowabʼäl nkichojmirsaj qanaʼoj. Ke riʼ rubʼanik nkikʼüt rajowabʼäl Jehová (Gálatas 6:1).

6. Tapeʼ kʼo mul nelesäx rusamaj jun winäq pa congregación taq npixabʼäx, ¿achkë rma nqaʼij chë riʼ jun rubʼanik nukʼüt rajowabʼäl Jehová?

6 Kʼo mul, ri napixabʼaj jun winäq ma xa xuʼ ta rchë nayaʼ jun runaʼoj. Rma we jun winäq nuʼän jun nüm mak, rkʼë jubʼaʼ xtesäx rusamaj pa congregación. Tapeʼ ke riʼ, ri pixabʼanïk xtyaʼöx che rä nukʼüt rajowabʼäl Jehová. Ri winäq nelesäx rusamaj pa congregación xtqʼalajin chwäch chë nkʼatzin nutijoj más riʼ chrij le Biblia pa ruyonïl, nchʼobʼon chrij chqä nchʼo rkʼë Jehová. Reʼ xtutoʼ rchë xtukowirsaj rachbʼilanïk rkʼë. Rkʼë jubʼaʼ, taq xkeqʼax ri qʼij, xtyaʼöx chik rusamaj pa congregación (Salmo 19:7). Jehová chqä nukʼüt rajowabʼäl taq nelesäx qa jun winäq pa congregación, ke riʼ yeruchajij ri ye kʼo chriʼ rchë ma nkikʼän ta apo ri itzel taq naʼoj (1 Corintios 5:6, 7, 11). Rma ri pixabʼanïk nuyaʼ Jehová kan pa ruchojmil, ri winäq xtesäx äl pa congregación xtqʼalajin  chwäch chë nüm mak xuʼän chqä xtutoʼ rchë xttzolij riʼ (Hechos 3:19).

RI PIXABʼANÏK NUYAʼ JEHOVÁ KʼO UTZIL NUKʼÄN PÄ

7. a) ¿Achkë riʼ Sebná? b) ¿Achkë itzel taq naʼoj xepë rkʼë Sebná?

7 Rchë nqatzʼët rejqalen ri pixabʼanïk, tqatzʼetaʼ ri xkiʼän ye kaʼiʼ winäq ri xepixabʼäx rma Jehová: Sebná, ri xkʼojeʼ pa ruqʼij qa Ezequías ri qʼatöy tzij, chqä Graham, jun qachʼalal pa qa qʼij komä. Naʼäy kojtzijon chrij Sebná. Rkʼë jubʼaʼ yë ryä paʼäl pa ruwiʼ ri samaj yebʼan pa rachoch Ezequías, rma riʼ kan nüm ruqʼij (Isaías 22:15). Ye kʼa xa xunimirsaj riʼ chqä xrajoʼ xyaʼöx ruqʼij. Xqʼalajin riʼ rma kan jun nimaläj jay xuʼän che rä ri akuchï nmuq wä chqä xa xuʼ wä chkipan utziläj taq chʼichʼ ukʼwayon kimä këj nbʼä wä (Isaías 22:16-18).

We nqaqasaj qiʼ chqä nqajäl qanaʼoj, Jehová xkojrutoʼ. (Tatzʼetaʼ ri peraj 8 kʼa 10).

8. ¿Achkë rubʼanik xchojmirsäx runaʼoj Sebná rma Jehová chqä achkë runaʼoj xuʼän taq xchojmirsäx?

8 Rma Sebná nrajoʼ wä nyaʼöx ruqʼij, Jehová xresaj rusamaj chqä xuyaʼ che rä Eliaquim (Isaías 22:19-21). Reʼ xbʼanatäj taq Senaquerib, ri qʼatöy tzij rchë Asiria, nrajoʼ wä nchüp ruwäch Jerusalén. Rchë riʼ, Senaquerib xutäq jun molaj rusamajelaʼ ri kan kʼo kiqʼij pa ruqʼatbʼäl tzij chqä xerutäq ye kʼïy soldados. Xuʼän riʼ rchë yeruxiʼij ri Judíos chqä rchë Ezequías nyaʼ qa riʼ (2 Reyes 18:17-25). Ezequías xutäq Eliaquim chqä ye kaʼiʼ achiʼaʼ rchë xebʼetzijon kikʼë rusamajelaʼ Senaquerib. Jun chkë ri achiʼaʼ riʼ yë Sebná, ri qʼij qa riʼ ryä xa rutzʼibʼanel chik ri qʼatöy tzij. Reʼ nukʼüt chë Sebná ma xuyaʼ ta qʼij chë xqʼax ruwiʼ ri bʼis xunaʼ taq xesäx rusamaj chqä ma xukʼöl ta pa ran ri xbʼan che rä. Ryä xa xuqasaj riʼ taq xukʼän jun samaj ri ma kan ta achkë ruqʼij chwäch rubʼanon qa. ¿Achkë nqatamaj chrij ri xuʼän? Tqatzʼetaʼ oxiʼ naʼoj.

9-11. a) ¿Achkë utziläj taq naʼoj nqatamaj chrij ri xbʼanatäj rkʼë Sebná? b) ¿Achkë nanaʼ rït taq yachʼobʼon chrij rubʼanik xpixabʼäx Sebná rma Jehová?

9 Naʼäy, ri xbʼanatäj rkʼë Sebná taq xesäx rusamaj nunataj chqë chë ri winäq nnimirsaj riʼ xa kʼayewal nukʼän pä pa ruwiʼ (Proverbios 16:18). Rkʼë jubʼaʼ rït yaʼon nimaʼq taq samaj chawä pa congregación chqä kan kʼo aqʼij chkiwäch qachʼalal. We ke riʼ, ¿najin natäj aqʼij rchë naqasaj awiʼ? ¿Xtaʼij chë yë Jehová yayon asamaj pa congregación chqä atamabʼal? (1 Corintios 4:7). Ri apóstol Pablo xuʼij: ‹Rma riʼ nbʼij chiwä chë iwonojel: Ma tichʼöbʼ ta qa chë más nüm iqʼij ke chwäch ri kan yatajnäq chiwä rma ri Dios. Chë  ijujnal xa tichʼobʼoʼ na qa iwiʼ chë ütz achkë chë samaj ri yatajnäq chiwä rma ri Dios› (Romanos 12:3).

10 Rukaʼn, ri rubʼanik xchojmirsäx runaʼoj Sebná rkʼë jubʼaʼ nukʼüt chë Jehová xukʼuqbʼaʼ rukʼuʼx chë re achï reʼ nkowin nujäl runaʼoj (Proverbios 3:11, 12). Reʼ nuyaʼ qa jun utziläj naʼoj chkiwäch ri nelesäx kisamaj pa congregación. Pa rukʼexel npë kiyowal chqä nkikʼöl pa kan ri nbʼanatäj kikʼë, xa más ütz nkitäj kiqʼij rchë ütz rubʼanik nkiyaʼ ruqʼij Dios. Chqä ütz nkitzʼët chë rupixabʼanïk Jehová jun rubʼanik nukʼüt chë yojrajoʼ. Ma tqamestaj chë Jehová xtuyaʼ rukʼexel chqë we xtqaqasaj qiʼ (taskʼij ruwäch 1 Pedro 5:6, 7). Ri rupixaʼ Jehová yojrutoʼ we röj nqaqasaj qiʼ chqä we nqayaʼ qʼij chë nusmajij qakʼaslemal achiʼel nuʼän ri chʼabʼäq pa ruqʼaʼ jun aj bʼanöy bʼojoʼy.

11 Rox, ri rubʼanik xchojmirsäx runaʼoj Sebná rma Jehová nuyaʼ qa jun utziläj naʼoj chkiwäch ri nkʼatzin yepixabʼan, achiʼel ri teʼej tataʼaj chqä ri ukʼwäy taq bʼey pa congregación. Tapeʼ rupixabʼanïk Jehová nukʼüt chë itzel nutzʼët ri mak, nukʼüt chqä chë nrajoʼ ri winäq nmakun. Jehová nutzʼët ri ütz taq naʼoj chrij jun winäq. We rït nkʼatzin yapixabʼan, ¿xtakʼän komä anaʼoj chrij Jehová? (Judas 22, 23).

12-14. a) ¿Achkë kinaʼoj nkiʼän jujun winäq taq nchojmirsäx kinaʼoj rma Jehová? b) ¿Achkë rubʼanik le Biblia xutoʼ jun qachʼalal rchë xujäl runaʼoj, chqä achkë utzil xukʼän pä pa ruwiʼ?

12 Ye kʼo winäq kan poqön nkinaʼ nchojmirsäx kinaʼoj rma Jehová, rma riʼ nkiyaʼ qa ryä chqä ri congregación (Hebreos 3:12, 13). ¿Kʼo komä rubʼanik yetoʼöx ri winäq riʼ? Rchë nqatamaj tqatzʼetaʼ ri xbʼanatäj rkʼë ri qachʼalal Graham. Ryä xesäx äl pa congregación, xqʼax ri tiempo xtzolin pä, jubʼaʼ chrij riʼ ma xbʼä ta chik pa molojriʼïl chqä ma xel ta chik chutzijoxik le Biblia. Xeqʼax ri junaʼ, jun ukʼwäy bʼey xtäj ruqʼij rchë xutoʼ Graham, ke riʼ xrajoʼ xutijoj chik riʼ chrij le Biblia.

13 Ri ukʼwäy bʼey nuʼij: «Ri itzel naʼoj xkʼojeʼ rkʼë Graham yë ri nimirsanem. Itzel wä nchʼo chkij ri ukʼwäy taq bʼey rma xesäx qa pa congregación. Rma riʼ junan xqanukʼuj ri nuʼij le Biblia chrij ri nimirsanem chqä ri kʼayewal nukʼän pä. Graham xqʼax chwäch ri nuʼij le Biblia, ke riʼ ruyon xutzʼët qa chë ma ütz ri naʼoj kʼo rkʼë. ¡Reʼ janina xutoʼ! Ryä xuʼij chë ri nanimirsaj awiʼ ntzʼapij awäch chqä nuʼän chë yachʼo itzel chkij ri ukʼwäy taq bʼey. Rma riʼ chanin xujäl runaʼoj. Xbʼä pa jontir molojriʼïl, kan xuyaʼ ran chrij rutijoxïk le Biblia chqä ronojel qʼij xchʼo rkʼë Jehová. Chqä xukʼwaj bʼey chkiwäch ralkʼwal chqä rixjayil chpan ruchʼaʼäl Dios, reʼ xuʼän chë xkinaʼ kiʼkʼuxlal» (Lucas 6:41, 42; Santiago 1:23-25).

14 Ri ukʼwäy bʼey nuʼij chqä: «Kʼo jun qʼij, Graham kʼo jun xuʼij chwä ri kan xusloj wan, ryä xuʼij: ‹Ojer chik riʼ ntaman pä ri kantzij chrij le Biblia chqä xinbʼän nu-precursorado. Ye kʼa kʼa ya reʼ naʼäy mul nbʼij chë kantzij nwajoʼ Jehová›. Xa jubʼaʼ chrij riʼ xbʼix che rä chë tqʼaxaj micrófonos pa congregación, janina xloqʼoqʼej ri samaj xyaʼöx che rä. Ri xuʼän Graham xukʼüt chi nwäch chë taq jun winäq nuqasaj riʼ chqä nuyaʼ qʼij chë yë Jehová nuchojmirsan runaʼoj, kʼïy utzil nrïl».

TQAKʼAMAʼ QANAʼOJ CHRIJ JEHOVÁ CHQÄ JESÚS TAQ YOJPIXABʼAN

15. ¿Achkë kʼo chë nqaʼän rchë chë qachʼalal nkinmaj qatzij taq yeqapixabʼaj?

15 Rchë yoj ok utziläj taq tijonelaʼ, naʼäy kʼo chë nqayaʼ qʼij chë yojtjöx (1 Timoteo 4:15, 16). Rma riʼ we Jehová yaruksaj rït rchë yapixabʼaj nikʼaj chik, kʼo chë naqasaj  awiʼ chqä nayaʼ qʼij chë Jehová nukʼwan abʼey. We ri qachʼalal nkitzʼët chë rït naqasaj awiʼ xtkiyaʼ ruqʼij ri xtaʼij chkë chqä xtkinmaj atzij. Tqatzʼetaʼ ri tzʼetbʼäl xuyaʼ qa Jesús.

16. ¿Achkë nqatamaj chrij rubʼanik ri tijonïk xuyaʼ Jesús chqä rubʼanik xpixabʼan?

16 Jesús ronojel mul xnmaj rutzij rutataʼ, tapeʼ kʼo mul kʼayew xuʼän chwäch (Mateo 26:39). Chqä ronojel mul xuʼij chë runaʼoj chqä ri xukʼüt, rkʼë Dios petenäq wä (Juan 5:19, 30). Ri xuqasaj riʼ chqä xnmaj tzij xutoʼ rchë xok jun utziläj tijonel chqä xujoyowaj kiwäch ri winäq. Rma riʼ ri winäq jaʼäl wä xkinaʼ xekʼojeʼ rkʼë (taskʼij ruwäch Mateo 11:29). Rkʼë ri rutzij, Jesús xukʼuqbʼaʼ kikʼuʼx ri winäq yebʼison chqä ri nkinaʼ wä chë majun chik kichuqʼaʼ ta (Mateo 12:20). Chqä taq ri ru-apóstoles xechʼojin chrij ri achkë más nüm ruqʼij, Jesús ma xpë ta royowal, xa rkʼë ajowabʼäl xerupixabʼaj wä (Marcos 9:33-37; Lucas 22:24-27).

17. ¿Achkë kʼo chë nkiʼän ri ukʼwäy taq bʼey rchë ütz kichajixik nkiʼän ri congregación?

17 Ri ukʼwäy taq bʼey kʼo chë nkikʼän kinaʼoj chrij Jesús taq nkipixabʼaj jun winäq rkʼë le Biblia. Ke riʼ nkikʼüt chë nkajoʼ nukʼwäx kibʼey rma Jehová chqä Jesús. Ri apóstol Pedro xuʼij chkë ri ukʼwäy taq bʼey chë kekichajij ri nimanelaʼ, rma ryeʼ ye rchë chik Dios. Chqä rkʼë ronojel kan tkibʼanaʼ riʼ, ma rchë ta chë nkichʼäk pwäq. Chqä ma kekitzʼlaʼ ta ri kichʼalal, xa tkiyaʼ jun utziläj tzʼetbʼäl chkiwäch (1 Pedro 5:2-4). Taq ri ukʼwäy taq bʼey rkʼë ronojel kan nkinmaj rutzij Jehová chqä Jesús, xtkïl kitoʼik ryeʼ chqä ri congregación (Isaías 32:1, 2, 17, 18).

18. a) ¿Achkë nuʼij Jehová ri kʼo chë nkiʼän ri teʼej tataʼaj? b) ¿Achkë rubʼanik yetoʼöx ri teʼej tataʼaj rma Jehová rkʼë ri samaj kʼo pa kiwiʼ?

18 Komä kojtzijon chrij ri pixabʼanïk pa qachoch. Jehová nuʼij: ‹Rïx teʼej tataʼaj, ma tqʼax ta ruwiʼ ri niʼän chkë ri iwalkʼwal. Xa kan keʼikʼiytisaj kʼa rkʼë ri nuʼij ri Ruchʼaʼäl ri Ajaw› (Efesios 6:4). Reʼ janina rejqalen. Proverbios 19:18 nuʼij chë we ri teʼej tataʼaj ma xkekipixabʼaj ta ri kalkʼwal, Jehová pa kiqʼaʼ ryeʼ xtchʼojin wä we xtkïl kamïk (1 Samuel 3:12-14). Ye kʼa Jehová nuyaʼ kinaʼoj chqä kichuqʼaʼ ri teʼej tataʼaj ri nkikʼutuj kitoʼik che rä. Chqä nkïl kitoʼik we nkiyaʼ qʼij chë Ruchʼaʼäl chqä ri loqʼoläj ruchuqʼaʼ nukʼwan kibʼey (taskʼij ruwäch Santiago 1:5).

TAQ NQANMAJ TZIJ NKʼOJEʼ UXLANIBʼÄL KʼUʼX CHQAKOJÖL

19, 20. a) ¿Achkë utzil xkeqïl we nqayaʼ qʼij chë Jehová yojrupixabʼaj? b) ¿Achkë xtqatzʼët chpan ri jun chik tzijonem?

19 Taq nqayaʼ qʼij chë Jehová yojrupixabʼaj chqä taq röj yojpixabʼan achiʼel Jehová chqä Jesús, kʼïy utzil xtqïl. Junan xtuʼän qawäch pa qachoch chqä pa congregación. Jontir xtqanaʼ chë yojajowäx, yojloqʼoqʼëx chqä ma xtqaxiʼij ta qiʼ. Reʼ xa xuʼ jubʼaʼ retal chrij ri kʼaslemal xtqïl chqawäch apo (Salmo 72:7). Ri rupixabʼanïk Jehová najin yojrutjoj rchë xkojkʼojeʼ chwäch ri kʼakʼakʼ Ruwachʼulew, ke riʼ junan xtuʼän qawäch chqä xtkʼojeʼ uxlanibʼäl kʼuʼx chqakojöl * (taskʼij ruwäch Isaías 11:9 chpan ri nota). We ma xtqamestaj ta riʼ, xtqatzʼët chë ri rupixabʼanïk Jehová jun rubʼanik nukʼüt chë janina yojrajoʼ.

20 Chpan ri jun chik tzijonem xtqatamaj más chrij ri pixabʼanïk pa qachoch chqä pa congregación. Chqä xtqatamaj achkë rubʼanik xtqaqʼïl qa qiʼ röj. Xtqatzʼët chqä achkë xtukʼän pä pa qawiʼ we ma xtqanmaj ta ri pixaʼ nuyaʼ Jehová.

^ parr. 19 Isaías 11:9: «Ryeʼ ma xtkitzʼlaʼ ta ri loqʼoläj nujuyuʼ rma ri Ruwachʼulew xtnuj rkʼë retamabʼal Jehová, achiʼel ri yaʼ ri runujsan ri mar».