Yaqʼax chupam ri rupam

Yaqʼax rikʼin ri rucholajem

Ütz qanaʼoj tqabʼanaʼ kikʼë jontir winäq

Ütz qanaʼoj tqabʼanaʼ kikʼë jontir winäq

TAQ Jesús xuʼij chkë rutzeqelbʼëy chë tkitzjoj ri utziläj taq rutzjol, retaman wä chë ma jontir ta winäq xtkajoʼ xtkikʼaxaj (Lucas 10:3, 5, 6). Rma riʼ taq röj yoj el chutzjoxik le Biblia, kʼo mul yeqïl winäq ri yojkiyöqʼ pä o rkʼë jubʼaʼ kan nkajoʼ yojkichʼäy pä. Taq ke riʼ nkiʼän, rkʼë jubʼaʼ kan kʼayewal nuʼän chqawäch chë ütz qanaʼoj nqaʼän kikʼë.

Rma riʼ janina ruqʼij chë röj ütz qanaʼoj nqaʼän kikʼë ri winäq chqä nqajyowaj kiwäch taq nqatzjoj le Biblia chkë, ke riʼ xkojkowin xkeqatoʼ. We ma xtqaʼän ta riʼ, xa xtuʼän chqë chë ma kiʼ ta chik qakʼuʼx xtqatzjoj le Biblia chqä ma pa rubʼeyal ta chik xtqaʼän che rä. Ye kʼa, achiʼel jun qʼaqʼ ri ronojel mul nyaʼöx siʼ chpan rchë ma nchup ta, ke riʼ chqä ri kiʼkʼuxlal ma xtkʼis ta qkʼë we ütz qanaʼoj xtqaʼän kikʼë jontir winäq (1 Tesalonicenses 5:19).

¿Achkë xkojtoʼö rchë ütz qanaʼoj xtqaʼän kikʼë jontir winäq tapeʼ kʼo mul itzel kinaʼoj nkiʼän qkʼë? Tqatzʼetaʼ achkë rubʼanik nqesaj qanaʼoj chrij Jehová, Jesús chqä ri apóstol Pablo.

TQAKʼAMAʼ QANAʼOJ CHRIJ JEHOVÁ

Jehová pa mil chë junaʼ rukochʼon pä ri tzʼukün taq tzij bʼanon pä chrij. Tapeʼ ke riʼ, ryä kan ütz runaʼoj rubʼanon pä kikʼë ri winäq ri itzel kinaʼoj (Lucas 6:35). Nqʼalajin riʼ, rma kʼa ruyaʼon na qʼij chkë ri winäq rchë nkitzolij kiʼ chqä yekolotäj (1 Timoteo 2:3, 4). Tapeʼ kan itzel nutzʼët ri itzelal, janina yerajoʼ ri winäq y ma nrajoʼ ta chë ma ta nkïl ri kʼaslemal ma nkʼis ta (2 Pedro 3:9).

Jehová retaman chë Satanás achiʼel ta rutzʼapin kiwäch ri winäq rchë ma nqʼax ta ri utziläj taq rutzjol chkiwäch (2 Corintios 4:3, 4). Kʼïy chkë ryeʼ kan kʼa ye koköj na kʼutun pä tzʼukün taq tzij chrij Dios chkiwäch. Rma riʼ kʼayewal nuʼän chkiwäch nkinmaj ri nukʼüt le Biblia. Ye kʼa Jehová kan nrajoʼ yerutoʼ. ¿Achkë rma nqaʼij riʼ?

Tqatzʼetaʼ ri xbʼanatäj kikʼë ri aj Nínive. Tapeʼ ri winäq riʼ kan itzel kinaʼoj, Jehová xuʼij reʼ che rä Jonás: «¿Ma njyowaj ta komä ruwäch ri nüm tinamït Nínive, ri akuchï ye kʼo más 120.000 achiʼaʼ ri ma kitaman ta achkë ri ütz y achkë ri itzel?» (Jonás 4:11). Jehová retaman wä chë ri ninivitas ma kitaman ta wä ruwäch ryä. Rma riʼ xujyowaj kiwäch chqä xutäq Jonás rchë xuyaʼ rubʼixik chkë chë xtchup kiwäch we ma xtkijäl ta kinaʼoj.

Achiʼel Jehová, röj chqä janina kiqʼij ri winäq chqawäch. Xtqakʼän qanaʼoj chrij we rkʼë ronojel qan xkeqatoʼ, tapeʼ nqachʼöbʼ chë achiʼel ta majun bʼey xtkinmaj ta ri nukʼüt le Biblia.

TQAKʼAMAʼ QANAʼOJ CHRIJ JESÚS

Jesús xukʼän runaʼoj chrij Jehová, rma riʼ ‹taq xerutzʼët chë sibʼläj ye kʼïy ri winäq, xujyowaj kiwäch, rma kan kiyon ye kʼo y kitalun kiʼ; kan achiʼel nkiʼän ri karneʼl taq xa majun ri nyuqʼun kichë› (Mateo 9:36). Jesús nutzʼët wä achkë kʼo pa kan ri winäq. Chqä nutzʼët wä chë ri ukʼwäy taq bʼey judíos yekitzʼlaʼ wä ri winäq chqä ruyon wä tzʼukün taq tzij nkikʼüt chkiwäch. Tapeʼ Jesús retaman wä chë ye kʼïy chkë ri winäq riʼ ma xtkitzeqelbʼej ta rma ri kʼayewal xtkïl, ryä kʼïy xkʼüt chkiwäch (Marcos 4:1-9).

Ma tqayaʼ qʼij chë npë bʼis pa qan xa rma jun winäq ma nrajoʼ ta yojrakʼaxaj

Ri rubʼanik kikʼaslemal ri winäq xa njalatäj, rma riʼ, rkʼë jubʼaʼ jun chik qʼij xkojkikʼaxaj

Taq ri winäq ma nkajoʼ ta yojkikʼaxaj taq nqatzjoj le Biblia chkë, kʼo chë nqakʼutuj qa chqawäch achkë rma ke riʼ nkiʼän. Rkʼë jubʼaʼ  ma nkajoʼ ta rma kitzʼeton chë ri winäq ri nkiʼij ye cristianos, xa más itzel kinaʼoj. Ye kʼo chik jujun rkʼë jubʼaʼ kikʼaxan tzʼukün taq tzij chrij ri yeqanmaj. O jujun chik nkixiʼij kiʼ yojkikʼaxaj rma yeyoqʼ kimä kichʼalal o ki-vecinos.

Ye kʼo chik jujun winäq rkʼë jubʼaʼ ma yojkikʼaxaj ta rma kilon nimaʼq taq kʼayewal ri janina bʼis ruyaʼon pa kan. Jun misionera nuʼij: «Chpan jun chkë qa-territorio ri akuchï nqabʼetzjoj le Biblia, kʼo jun nimaläj chʼaʼoj xbʼanatäj ojer qa. Jontir ri kʼo wä kikʼë ri winäq xchaʼ chiʼ. Rma riʼ nkinaʼ chë achiʼel ta majun ütz ta xtkïl pa kikʼaslemal chqä majun achoq chrij nkikʼuqbʼaʼ wä kikʼuʼx. Kʼïy mul yeqïl winäq ri ma nkajoʼ ta yojkikʼaxaj. Kʼo jun qʼij, jun achï xrajoʼ xiruchʼäy taq najin wä ntzjoj le Biblia».

¿Achkë ntoʼö ri qachʼalal riʼ rchë ütz runaʼoj nuʼän kikʼë jontir winäq? Ryä nuʼij: «Taq ri winäq itzel kinaʼoj nkiʼän wkʼë, rïn nnataj ri nuʼij Proverbios 19:11: ‹Ri runaʼoj jun winäq nuʼän chë ma chanin ta npë ryowal›. Rma ntaman achkë kiqʼaxan pä ri winäq, riʼ yirutoʼ rchë ütz nnaʼoj nbʼän kikʼë. Ye kʼa ye kʼo chqä winäq ri nkiyaʼ kixkïn chqë. Chpan ri territorio riʼ, najin nqakamluj kichʼbʼexik jujun winäq rma kan nqa chkiwäch ri nuʼij le Biblia».

Jun chik ri ütz nqaʼän, ya riʼ nqakʼutuj qa chqawäch: «Xa ta rïn ma ta ntaman ruwäch Jehová, ¿achkë ta komä nbʼän xa ta ri testigos de Jehová yeʼapon chwachoch rchë nkibʼetzjoj le Biblia chwä? Xa ta ronojel mul ruyon tzʼukün taq tzij kibʼin chwä chkij ri Testigos, ¿xkenkʼaxaj ta komä?». Rkʼë jubʼaʼ ma ta yeqakʼaxaj chqä, y yoj ta röj ri nkʼatzin chë ma ta nikʼo kikʼuʼx qkʼë. Jesús xuʼij chë tqabʼanaʼ chkë ri nikʼaj chik ri nqajoʼ chë nbʼan chqë röj. Rma riʼ tqatjaʼ qaqʼij rchë nqʼax chqawäch ri nkinaʼ ri winäq chqä ma tikʼo qakʼuʼx kikʼë, tapeʼ kʼo mul itzel kinaʼoj nkiʼän qkʼë (Mateo 7:12).

TQAKʼAMAʼ QANAʼOJ CHRIJ PABLO

Pablo ütz runaʼoj xuʼän kikʼë jontir winäq, yajün ri xeyoqʼö chqä ri xechʼeyö rchë. ¿Achkë rma? Rma majun bʼey xumestaj ta chë ryä chqä itzel wä runaʼoj xuʼän. Ryä xuʼij chë xeruyöqʼ chqä xuyaʼ tijöj poqonal pa kiwiʼ ri cristianos, ye kʼa Dios xujyowaj ruwäch rma Pablo ma retaman ta chë ri najin nuʼän xa itzel (1 Timoteo 1:13). Ryä xqʼax chwäch chë Jehová chqä Jesús kan ütz kinaʼoj, rma riʼ xkijyowaj ruwäch. Taq xutzjoj Ruchʼaʼäl Dios, rkʼë jubʼaʼ xerïl winäq ri itzel wä kinaʼoj achiʼel wä runaʼoj ryä rubʼanon qa.

Kʼo mul, Pablo xerïl winäq ri kan ojer kinman pä ri ma kantzij ta chrij Dios. ¿Achkë xunaʼ taq xerïl ri winäq riʼ? Hechos 17:16 nuʼij chë taq kʼo wä Atenas, Pablo xtiʼon ran, ‹rma ri sibʼläj kʼïy  dios ri xa ye bʼanon kimä winäq ri ye kʼo chpan ri tinamït riʼ›. Rma riʼ xtäj ruqʼij rchë xutzjoj ri utziläj taq rutzjol chkë (Hechos 17:22, 23). Pablo, rma retaman chë ma junan ta kitinamit chqä kijatzul ri winäq, xukanuj rubʼanik rchë xutzjoj ri utziläj taq rutzjol chkë. Xuʼän riʼ rma xrajoʼ chë, tapeʼ xa jujun chkë ryeʼ, xkïl ta kolotajïk (1 Corintios 9:20-23).

Röj chqä ütz nqakʼän qanaʼoj chrij Pablo taq yeqïl winäq ri ma nkajoʼ ta yojkikʼaxaj o nkinmaj ri ma kantzij ta chrij le Biblia. Jun qachʼalal rubʼiniʼan Dorothy, nuʼij: «Chpan qa-territorio, ye kʼïy winäq nkinmaj chë Dios nuyaʼ tijöj poqonal pa qawiʼ. Rma riʼ, taq ntzjoj le Biblia chkë, naʼäy nbʼij chkë chë janina ütz ri nkinmaj chë kʼo jun Dios. Chrij riʼ nkʼüt chkiwäch ri nuʼij le Biblia chrij rajowabʼäl Jehová chqä ri xtuyaʼ pa qawiʼ chqawäch apü». Ri nqatamaj más chkij ri winäq xkojrutoʼ rchë xtqïl rubʼanik xtayaʼ ri utziläj taq rutzjol chkë (Isaías 52:7).

TQATJAʼ QAQʼIJ CHË RI ÜTZ NCHʼAKON CHRIJ RI ITZEL

Ri kinaʼoj ri winäq ri achoq chkë nqatzjoj le Biblia xa más itzel xtuʼän, rma más naqaj kʼo wä ri qʼij rchë Jehová xtuqʼät tzij pa kiwiʼ (2 Timoteo 3:1, 13). Tapeʼ ke riʼ, Jehová kʼo qkʼë y yojrutoʼ rchë ütz qanaʼoj nqaʼän kikʼë ri winäq riʼ chqä chë ri kiʼkʼuxlal ma xtkʼis ta pa qan (Romanos 12:21). Jun precursora rubʼiniʼan Jessica, nuʼij: «Kʼïy mul, ri winäq itzel yojkitzʼët chqä ma nkajoʼ ta yojkikʼaxaj rma janina kiqʼij nkinaʼ. Reʼ nuʼän chë ntiʼon wan. Rma riʼ, taq yitzjon rkʼë jun winäq, nkʼutuj che rä Jehová chë kirutoʼ rchë ntzʼët ri winäq riʼ achiʼel wä nutzʼët ryä. Riʼ yirutoʼ rchë, pa rukʼexel nyaʼ más ruqʼij ri nnaʼ rïn, xa nkanuj rubʼanik rchë ntoʼ ri winäq».

Tqatjaʼ qaqʼij rchë yeqakanuj winäq ri nkajoʼ nkitamaj ruwäch Jehová

Ri ma nkajoʼ ta yojkikʼaxaj komä, rkʼë jubʼaʼ jun qʼij xkojkikʼaxaj na, rma nkitzʼët chë kantzij nqajoʼ yeqatoʼ rchë nkitamaj ruwäch Jehová

Chqä ütz nqatzʼët achkë rubʼanik nqakʼuqbʼaʼ kikʼuʼx ri qachʼalal ri yeʼel qkʼë chutzjoxik le Biblia. Jessica nuʼij: «Taq jun winäq ma xrajoʼ ta xojrakʼaxaj o xojruyöqʼ pä, ntäj nuqʼij rchë ma yichʼobʼon ta más chrij ri xbʼanatäj. Chqä nkanuj chik jun achoq chrij yitzjon wä ri nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx rkʼë wachiʼil. Jun chkë ri nqa chi nwäch nnataj, ya riʼ ri utzil nukʼän pä chkë ri winäq ri nqatzjoj ri utziläj taq rutzjol chkë, tapeʼ ye kʼo ri ma nkajoʼ ta yojkikʼaxaj».

Jehová retaman ri kʼayewal yeqïl taq nqatzjoj le Biblia. Y ryä janina kiʼ rukʼuʼx taq nutzʼët chë röj chqä nqajyowaj kiwäch ri winäq achiʼel nuʼän ryä (Lucas 6:36). Ütz nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chë Jehová retaman chik ri qʼij rchë xtchüp kiwäch ri itzel taq winäq. Ryä ma ronojel ta mul xtjoyowaj kiwäch (2 Timoteo 4:2). Rma riʼ tqatjaʼ qaqʼij rchë ütz qanaʼoj tqabʼanaʼ kikʼë jontir winäq chqä rkʼë kiʼkʼuxlal tqatzjoj le Biblia.