Yaqʼax chupam ri rupam

Yaqʼax rikʼin ri rucholajem

¿Najin nayaʼ ruqʼij Jehová rkʼë ronojel awan?

¿Najin nayaʼ ruqʼij Jehová rkʼë ronojel awan?

«Ma taqasaj ruqʼij Jehová ri a-Dios. Yë ryä ri kʼo chë nayaʼ ruqʼij chqä ma tayaʼ ta qa» (DEUTERONOMIO 10:20).

BʼIX: 28, 32

1, 2. a) ¿Achkë rma janina ütz chë yoj ok rachiʼil Dios? b) ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tzijonem reʼ?

MAJUN ta chik jun ri más nüm ruqʼij chwäch Jehová, rma xa xuʼ ryä kʼo más uchuqʼaʼ, etamabʼäl chqä ajowabʼäl rkʼë. Rma riʼ janina ütz chë röj yoj ok rachiʼil chqä rkʼë ronojel qan nqayaʼ ruqʼij (Salmo 96:4-6). Ye kʼa ye kʼo jujun winäq, rma ma xkichajij ta kiʼ, ma xeʼok ta chik rusamajelaʼ.

2 Le Biblia nutzjoj kij jujun winäq ri nkiʼij wä chë nkiyaʼ ruqʼij Jehová, ye kʼa xa xekiʼän bʼanobʼäl ri xkiyaʼ bʼis pa ran. Chpan re tzijonem reʼ xtqatzjoj kij jujun chkë ri winäq riʼ chqä xtqatzʼët achkë rubʼanik xkojkitoʼ rchë ma xtqaʼän ta riʼ röj chqä.

JEHOVÁ NUTZʼËT ACHKË KʼO PA QAN

3. ¿Achkë xutzʼët Jehová chrij Caín, chqä achkë xuʼij che rä?

3 Tqatzʼetaʼ ri xuʼän Caín. Ryä nuʼij wä chë yë Jehová nuyaʼ ruqʼij, ye kʼa Jehová ma ütz ta xutzʼët rma xa itzel kʼo pa ran (1 Juan 3:12). Rma riʼ Jehová xuʼij che rä: «We najäl anaʼoj chqä naʼän ri ütz, ütz xtintzʼët ri xtaʼän. Ye kʼa we ma xtaʼän ta  ri ütz, ri mak kʼo pä chawij chqä nrajoʼ yaruchʼäk. Y rït, ¿xkakowin xkachʼakon chrij?» (Génesis 4:6, 7). Jehová xuʼij che rä Caín chë we xttzolij riʼ chqä rkʼë ronojel ran xtuyaʼ ruqʼij, ryä ma xtuyaʼ ta qa.

4. ¿Achkë xuʼän Caín taq xbʼix che rä chë tjalaʼ runaʼoj?

4 Xa ta Caín xujäl ta runaʼoj, Jehová xuyaʼ ta qʼij chë xok ta chik rusamajel. Ye kʼa ma xnmaj ta tzij y ri itzel kʼo pa ran xuʼän chë xa ruyon itzelal xeruʼän (Santiago 1:14, 15). Rkʼë jubʼaʼ, taq Caín kʼa kʼajol na, ma jumul ta xqʼax pa rujolon chë ma xtnmaj ta rutzij Jehová. Ye kʼa rma ma xuchajij ta riʼ, xok itzel pa ran y riʼ xuʼän chë xukamsaj ruchaqʼ.

5. ¿Achkë xtbʼanö chë xttzelatäj qachbʼilanïk rkʼë Jehová?

5 Röj chqä, we ma xtqachajij ta qiʼ, rkʼë jubʼaʼ xtqaʼän achiʼel Caín. Taj nqayaʼ wä ruqʼij Dios, ye kʼa kʼo chqä itzel taq bʼanobʼäl yeqaʼän (Judas 11). Rkʼë jubʼaʼ yoj el chutzjoxik le Biblia chqä ronojel mul yojbʼä pa taq moloj, ye kʼa xa yojchʼobʼon chkij ri tzʼil taq bʼanobʼäl, yojjakʼakʼin chrij ri pwäq o nqatzelaj jun qachʼalal (1 Juan 2:15-17; 3:15). Riʼ xa xtuʼän chë yojqa pa mak. Tapeʼ ri winäq ma nkitzʼët ta achkë yeqachʼobʼolaʼ o yeqaʼän, Jehová nutzʼët jontir chqä nutzʼët we rkʼë ronojel qan najin nqayaʼ ruqʼij * (taskʼij ruwäch Jeremías 17:9, 10 chpan ri nota).

6. ¿Achkë rubʼanik yojrutoʼ Jehová rchë ma yojqa ta pa ruqʼaʼ ri mak?

6 Tapeʼ yojsach, Jehová ma chanin ta yojritzelaj. Taq nutzʼët chë ma rkʼë ta chik ronojel qan najin nqayaʼ ruqʼij, ryä nuʼij reʼ chqä: «Kixtzolin pä wkʼë, y rïn kantzij na wä chë xkitzolin iwkʼë» (Malaquías 3:7). Jehová nqʼax chwäch chë kʼo mul kʼayewal nuʼän chqawäch nqaʼän ri ütz, ye kʼa nrajoʼ chë nqapabʼaʼ qiʼ chkiwäch ri itzelal (Isaías 55:7). We nqaʼän riʼ, Jehová xkojrutoʼ chqä xtuyaʼ quchuqʼaʼ rchë ma xkojqa ta pa ruqʼaʼ ri mak (Génesis 4:7).

MA TQAQʼÖL QIʼ

7. ¿Achkë rubʼanik xtzelatäj rachbʼilanïk Salomón rkʼë Jehová?

7 Chrij ri xeruʼän Salomón, kʼo chqä naʼoj nuyaʼ qa chqawäch. Taq kʼa kʼajol na, ryä xuyaʼ qʼij chë yë Jehová xukʼwan rubʼey. Rma riʼ Jehová janina runaʼoj xuyaʼ chqä xuyaʼ qʼij che rä chë xuyäk ri nimaläj templo ri xkʼojeʼ Jerusalén. Ye kʼa Salomón xa xutzelaj rachbʼilanïk rkʼë Jehová (1 Reyes 3:12; 11:1, 2). Ri pixaʼ xyaʼöx chkë ri xeqʼatö tzij Israel, nuʼij wä chë ma ütz ta yekʼojeʼ ye kʼïy kixjaylal, rma we nkiʼän riʼ, xa xtuʼän chkë chë ma xtkiyaʼ ta chik ruqʼij Jehová (Deuteronomio 17:17). Ye kʼa Salomón ma xnmaj ta ri pixaʼ riʼ chqä xkʼuleʼ kikʼë ye 1000 ixoqiʼ (1 Reyes 11:3). Ye kʼïy chkë ri xeʼok rixjayil, ma ye israelitas ta chqä ruyon wä tyox yekiyaʼ kiqʼij. Riʼ nukʼüt chë Salomón xuqʼäj chqä ri pixaʼ ri nuʼij chë jun israelita ma ütz ta nkʼuleʼ kikʼë ixoqiʼ ri ma ye israelitas ta (Deuteronomio 7: 3, 4).

8. ¿Achkë itzel taq bʼanobʼäl xeruʼän Salomón?

8 Eqal eqal, Salomón, pa rukʼexel xuʼän ri nuʼij rupixaʼ Jehová, xa itzel taq bʼanobʼäl xuchäp kibʼanik. Xeruʼän altares rchë xeyaʼöx kiqʼij tyox, achiʼel ri tyox Astoret chqä Kemós. Ri altares riʼ  xeruʼän pa ruwiʼ jun juyuʼ ri kʼo chwäch Jerusalén, ri akuchï kʼo wä ru-templo Jehová. Chriʼ, Salomón chqä ri rixjayil ye kʼo, xekiyaʼ kiqʼij ri tyox (1 Reyes 11:5-8; 2 Reyes 23:13). Rkʼë jubʼaʼ Salomón xuchʼöbʼ chë Jehová majun achkë xtuʼij che rä rma nukʼwaj wä spanïk pa templo, ye kʼa xa xuqʼöl riʼ.

9. ¿Achkë kʼayewal xepë rma Salomón ma xnmaj ta rutzij Jehová?

9 Jehová nuqʼät tzij pa qawiʼ rma ri yeqaʼän. Le Biblia nuʼij: «Jehová xpë ryowal che rä Salomón rma ma najin ta chik nuyaʼ ruqʼij rkʼë ronojel ran [...]. Y rma ri najin nuʼän, Jehová xuʼij che rä chë ma tuyaʼ ta kiqʼij ri tyox, ye kʼa Salomón ma xnmaj ta tzij». Rma riʼ ma xtoʼöx ta chik rma Jehová chqä ma xok ta chik rachiʼil. Riʼ xuʼän chë ri qʼatbʼäl tzij Israel xjäch riʼ pa kaʼiʼ. Y ri ralkʼwal chqä rïy rumam, kʼïy junaʼ xkïl kʼayewal chqä xa xuʼ chik pa kiwiʼ ri kaʼiʼ ijatzul Israel xechʼobʼonäj wä (1 Reyes 11:9-13).

10. ¿Achkë rkʼë jubʼaʼ xtbʼanö chë xttzelatäj qachbʼilanïk rkʼë Jehová?

10 Achiʼel xbʼanatäj rkʼë Salomón, röj chqä rkʼë jubʼaʼ xttzelatäj qachbʼilanïk rkʼë Jehová rma yeqachbʼilaj winäq ri ma kitaman ta ruwäch o ri nkiqʼäj rutzij. Rkʼë jubʼaʼ ri winäq riʼ ye kʼo pa congregación, ye kʼa ma ye kuw ta pa ruchʼaʼäl Dios. O rkʼë jubʼaʼ yeqachbʼilaj qachʼalal, qa-vecinos o qachiʼil pa tijobʼäl o pa samaj ri ma nkiyaʼ ta ruqʼij Dios. Xa bʼa achkë na kʼa ri yeqachbʼilaj, we ma nkiyaʼ ta ruqʼij Jehová, riʼ xtuʼän chë röj chqä rkʼë jubʼaʼ xttzelatäj qachbʼilanïk rkʼë ryä.

¿Najin yojkitoʼ ri qachiʼil rchë nqakowirsaj qachbʼilanïk rkʼë Jehová? (Tatzʼetaʼ ri peraj 11).

11. ¿Achkë yojtoʼö rchë nqatzʼët we ütz o ma ütz ta jun qachiʼil?

11 (Taskʼij ruwäch 1 Corintios 15:33). Ye kʼïy winäq, tapeʼ ma ye Testigos ta, ütz kinaʼoj chqä ma yekiʼän ta itzel taq bʼanobʼäl. ¿Ntel chë tzij riʼ chë ütz yeqachbʼilaj? Ütz nqatzʼët we ri winäq riʼ yojkitoʼ rchë más junan nuʼän qawäch rkʼë Jehová chqä achkë kʼo pa kan. Jesús xuʼij: ‹Jun winäq kan ye kʼa ri ye kʼo pa ranima ri yeruʼij› (Mateo 12:34). Rma riʼ ütz nqakʼutuj qa chqawäch: «¿Achoq chrij yetzjon wä ri winäq ri yenwachbʼilaj? ¿Xa xuʼ komä tzyäq ri kʼa xeʼel pä, ri kʼastanen, ri pwäq, ri celulares, ri tabletas o achkë chik na jun ri yekitzjoj? ¿Nqa chkiwäch yetzjon itzel chkij ri winäq? ¿Yekitzjoj itzel taq chistes?». We nqatzʼët chë jun winäq xa najin nuʼän chë ntzelatäj qachbʼilanïk rkʼë Jehová, ma kojkʼojeʼ ta chik más rkʼë o ma tqachbʼilaj ta chik (Proverbios 13:20).

 JEHOVÁ NRAJOʼ CHË XA XUʼ RYÄ NQAYAʼ RUQʼIJ

12. a) ¿Achkë xuʼij Jehová chkë ri israelitas taq xeʼapon pa juyuʼ Sinaí? b) ¿Achkë xkiʼij ri israelitas taq Jehová xuʼij chkë chë xa xuʼ ryä nrajoʼ nyaʼöx ruqʼij?

12 Ri xekibʼanalaʼ ri israelitas taq xeʼel äl Egipto, kʼo chqä naʼoj nkiyaʼ qa chqawäch. Taq xeʼapon pa juyuʼ Sinaí, Jehová kikʼë nimaläj taq bʼanobʼäl xukʼüt chë kʼo kikʼë. Ryä xuksaj jun nimaläj sutzʼ, qolojay, kyopaʼ, sübʼ chqä kʼo jun ri janina nqʼajan achiʼel ta najin nxpüx jun ukʼaʼ (Éxodo 19:16-19). Chriʼ, Jehová xuʼij chkë ri israelitas chë ryä jun Dios ri nrajoʼ chë xa xuʼ ryä nyaʼöx ruqʼij. Chqä xuʼij chkë chë we ma xtkiyaʼ ta qa chqä xtkinmaj rutzij, ryä xtkʼojeʼ kikʼë * (taskʼij ruwäch Éxodo 20:3, 5, 6 chpan ri nota). Xa ta röj xojkʼojeʼ ta chriʼ, ¿achkë ta komä xqaʼij? Rkʼë jubʼaʼ xqaʼij ta achiʼel xkiʼij jontir israelitas. Le Biblia nuʼij chë ri qʼij riʼ, ryeʼ xkiʼij: «Jontir ri tzij ri xeruʼij Jehová nqajoʼ yeqasmajij» (Éxodo 24:3). Ye kʼa, xa jubʼaʼ tiempo chrij riʼ, xqʼalajin we kantzij nkajoʼ nkiyaʼ ruqʼij Jehová.

13. ¿Achkë rubʼanik xqʼalajin chë ri israelitas ma kuw ta kikʼuqbʼäl kʼuʼx?

13 Ri israelitas xkixiʼij kiʼ taq xkitzʼët ri nimaläj sübʼ, ri kyopaʼ chqä ri nikʼaj chik nimaläj taq bʼanobʼäl xuyaʼ pä Jehová. Rma riʼ xkiʼij che rä Moisés chë xa xuʼ ryä ttzjon rkʼë Jehová (Éxodo 20:18-21). Moisés kʼo chë xjoteʼ pa ruwiʼ ri juyuʼ Sinaí y kʼo chë xkanaj kʼïy qʼij chriʼ. Ri israelitas xkinaʼ chë achiʼel ta majun chik nukʼwan kibʼey, rma chë ri kikʼuqbʼäl kʼuʼx achiʼel ta xa xuʼ chrij Moisés kiyaʼon wä. Rma Moisés ma nqa ta pä, ri israelitas xikʼo kikʼuʼx chqä xkiʼij che rä Aarón: «Tabʼanaʼ jun dios rchë nukʼwaj qabʼey. Rma Moisés, ri achï ri xqesan pä pa Egipto, ma qataman ta achkë xbʼanatäj rkʼë» (Éxodo 32:1, 2).

14. a) ¿Achkë rubʼanik xkiqʼöl kiʼ ri israelitas? b) ¿Achkë xunaʼ Jehová rma ri xkiʼän ri israelitas?

14 Ri israelitas kitaman wä chë ri nayaʼ kiqʼij tyox jun nimaläj mak chwäch Jehová (Éxodo 20:3-5). Tapeʼ ke riʼ, xkiʼän jun aläj wakx rkʼë oro y xkiyaʼ ruqʼij. Tapeʼ kitaman chë najin nkiqʼäj rutzij Dios, ryeʼ achiʼel ta xkiqʼöl kiʼ rma xkichʼöbʼ chë yë Jehová najin nkiyaʼ ruqʼij. Rma riʼ Aarón xuʼij chë ri najin nkiʼän, jun nimaqʼij che rä Jehová. Ye kʼa Jehová kan itzel xutzʼët riʼ. Rma riʼ xuʼij che rä Moisés chë ri israelitas ma najin ta wä nkismajij ri pixaʼ xuyaʼ chkë. Reʼ xuʼän chë Jehová janina ryowal xpë, y rma riʼ xuʼij chë xtchüp ruwäch ri tinamït riʼ (Éxodo 32:5-10).

15, 16. ¿Achkë rubʼanik xkikʼüt Moisés chqä Aarón chë yë Jehová nkajoʼ nkiyaʼ ruqʼij? (Tatzʼetaʼ ri achbʼäl kʼo pä pa naʼäy che rä re tzijonem reʼ).

15 Rma Jehová janina joyowanïk kʼo rkʼë, ma xchüp ta kiwäch ri israelitas. Ri winäq ri ma xkiqʼäj ta rutzij Jehová, kʼo chë xkikʼüt chë yë ryä ri nkajoʼ nkiyaʼ ruqʼij (Éxodo 32:14). Taq Moisés xutzʼët chë ri winäq najin yexajö, yebʼixan chqä nkiräq kichiʼ chwäch ri tyox, ryä janina xpë ryowal. Rma riʼ, xumüch ri tyox y xuʼän poqlaj che rä. Chrij riʼ xuʼij: «¿Achkë kʼo rkʼë Jehová? ¡Tpë wkʼë rïn!». Taq xuʼij riʼ, jontir levitas xkimöl pä kiʼ rkʼë Moisés (Éxodo 32:17-20, 26).

16 Aarón, tapeʼ yë ryä xbʼanö ri tyox, xtzolij riʼ chqä xkʼojeʼ kikʼë ri levitas. Re  achiʼaʼ reʼ ma xa xuʼ ta xkikʼüt chë nkajoʼ Jehová, chqä xkijäch kiʼ kikʼë ri ma xkinmaj ta tzij. Riʼ kan ütz xkiʼän, rma ri qʼij riʼ, pa mil chkë ri israelitas xekäm rma xkiyaʼ ruqʼij jun tyox. Ye kʼa ri ma xkiyaʼ ta qa Jehová, xbʼix chkë chë kʼo utzil xtkïl (Éxodo 32:27-29).

17. ¿Achkë nukʼüt chqawäch ri xuʼij qa Pablo chrij ri israelitas ri xkiyaʼ ruqʼij ri tyox?

17 Ri apóstol Pablo xunataj ri xbʼanatäj kikʼë ri israelitas taq xkiyaʼ ruqʼij ri tyox. Ryä xuʼij: ‹Ronojel kʼa reʼ xbʼanatäj rchë chë jun kʼambʼäl naʼoj chqawäch [...]. Ma tiyaʼ ta kiqʼij dios ri xa ye bʼanon kimä winäq›. Chrij riʼ xuʼij chë tqachajij qiʼ rchë ma nqaʼän ta achiʼel xkiʼän ri israelitas. Rma riʼ xuyaʼ chqä re naʼoj reʼ: ‹We kʼo jun qachʼalal ri nuchʼöbʼ qa chë kuw kʼo, kan rajwaxik chë tchajij riʼ jaʼäl rchë chë ma ntzaq ta› (1 Corintios 10:6, 7, 11, 12). Ri xuʼij qa Pablo, nukʼüt chë, tapeʼ jun winäq nuyaʼ ruqʼij Dios, rkʼë jubʼaʼ xttzaq chkipan itzel taq bʼanobʼäl. Ri yekismajij chik ri itzel taq bʼanobʼäl, rkʼë jubʼaʼ nkichʼöbʼ chë kʼa ye rachiʼil na Dios. Ye kʼa taq jun winäq nuʼij chë rachiʼil Dios, ma ntel ta chë tzij chë Jehová ütz nutzʼët ri winäq riʼ (1 Corintios 10:1-5).

18. ¿Achkë xkebʼanö chë rkʼë jubʼaʼ xtqayaʼ qa Jehová, chqä achkë xtbʼanatäj we ma xtqachajij ta qiʼ?

18 Achiʼel xqatzʼët yän pä, ri israelitas xikʼo kikʼuʼx rma Moisés xyalöj pa ruwiʼ ri juyuʼ Sinaí. Röj chqä rkʼë jubʼaʼ xtbʼanatäj riʼ qkʼë. Rkʼë jubʼaʼ xtikʼo qakʼuʼx rma ri kʼakʼakʼ Ruwachʼulew majanä tpë. O rkʼë jubʼaʼ nqachʼöbʼ chë kʼa kʼo na nrajoʼ rchë xkebʼanatäj jontir riʼ, o xa nqachʼöbʼ chë achiʼel ta jun achïkʼ rma kan janina ütz nkʼaxatäj. We ma xtqachajij ta qiʼ, ri chʼobʼonïk riʼ xtuʼän chë más xtqayaʼ ruqʼij ri nqajoʼ nqïl chwäch le Ruwachʼulew ke chwäch ri nrajoʼ Jehová. Riʼ xa xtuʼän chë xtqayaʼ qa Jehová chqä xkeqaʼän itzel taq bʼanobʼäl.

19. ¿Achkë kʼo chë ma nqamestaj ta, chqä achkë rma?

19 Ma tqamestaj chë Jehová nrajoʼ chë rkʼë ronojel qan nqayaʼ ruqʼij y chë xa xuʼ ryä nqanmaj rutzij (Éxodo 20:5). Pablo xuʼij chë ma ütz ta nqayaʼ ruqʼij Jehová y nqaʼän chqä ri nrajoʼ Satanás (1 Corintios 10:21). We ma nqaʼän ta ri nrajoʼ Jehová, xa yë Satanás najin nqayaʼ ruqʼij, y riʼ xa xuʼ kʼayewal xtukʼän pä pa qawiʼ.

TQAYAʼ RUQʼIJ JEHOVÁ RKʼË RONOJEL QAN

20. ¿Achkë rubʼanik yojrutoʼ Jehová tapeʼ xojtzaq yän chpan jun mak?

20 Caín, Salomón chqä ri israelitas xekowin ta xkitzolij kiʼ chqä xkijäl ta kinaʼoj xa ta xkajoʼ (Hechos 3:19). Reʼ nukʼüt chë Jehová ma chanin ta nuxtuj qa jun winäq xa rma xtzaq chpan jun mak. Tnatäj chqë chë ryä xuküy Aarón. Komä, rchë ma yojtzaq ta chpan jun mak, Jehová yojrutoʼ rkʼë le Biblia, kikʼë ri publicaciones o rkʼë rupixaʼ jun qachʼalal. Taq nqanmaj tzij, Jehová xtujyowaj qawäch chqä xkojruküy.

21. ¿Achkë nkʼatzin nqaʼän taq kʼayewal nuʼän chqawäch nqayaʼ ruqʼij Dios rkʼë ronojel qan?

21 Ri rutzil Jehová nuyaʼ qʼij chqë rchë nqayaʼ qa ‹rubʼanik ronojel ri ma nqa ta chwäch ri Dios y ronojel ri itzel taq raynïk rchë re Ruwachʼulew› (taskʼij ruwäch Tito 2:11-14; 2 Corintios 6:1). Rma kʼa yojkʼo na chkikojöl winäq ri ma nkiyaʼ ta ruqʼij Dios, kʼo mul kʼayewal nuʼän chqawäch nqayaʼ ruqʼij rkʼë ronojel qan. Rma riʼ nkʼatzin nqatäj qaqʼij rchë ronojel mul nqaʼän ri nrajoʼ Jehová, rma xa xuʼ ryä kʼo chë nqayaʼ ruqʼij rkʼë ronojel qan (Deuteronomio 10:20).

^ parr. 5 Jeremías 17:9, 10: «Ri qan xa qʼolonel chqä ma retaman ta nyoʼen. ¿Kʼo komä jun ri nkowin nutzʼët achkë nuchʼöbʼ? Rïn, Jehová, najin ntzʼët achkë kʼo pa kan ri winäq chqä najin nnukʼuj kichʼobʼonïk. Ke riʼ xtinyaʼ chkë ri kʼo wä chë nkikʼül rma ri bʼey kikʼwan chqä kibʼanobʼal».

^ parr. 12 Éxodo 20:3, 5, 6: «Ma kekʼojeʼ ta nikʼaj chik a-dios we ma yïn ta rïn». «Ma kaxukeʼ chkiwäch chqä ma tayaʼ kiqʼij. Rma rïn, Jehová ri a-Dios, yïn jun Dios ri nkʼutuj chkë ri winäq chë xa xuʼ rïn tkiyaʼ nuqʼij. Y rma rumak ri winäq, rïn xtinyaʼ kʼayewal pa kiwiʼ ri ralkʼwal, rïy rumam chqä kalkʼwal ri rïy rumam. Nbʼän reʼ rma ryeʼ yinkitzelaj. Ye kʼa yenwajoʼ chqä ma yenyaʼ ta qa ri kijatzul ri winäq ri yinkajoʼ chqä nkiʼän ri nuʼij nupixaʼ».