Yaqʼax chupam ri rupam

Yaqʼax rikʼin ri rucholajem

¿Achkë rma yojsipan che rä ri kʼo chik ronojel rkʼë?

¿Achkë rma yojsipan che rä ri kʼo chik ronojel rkʼë?

«Qa-Dios, röj nqamatyoxij chawä y nqabʼixaj nimaläj abʼiʼ» (1 CRÓNICAS 29:13).

BʼIX: 80, 50

1, 2. ¿Achkë rubʼanik nukusaj Jehová ri kʼo rkʼë rchë nsipan?

JEHOVÁ jun Dios ri janina nsipan, ronojel ri kʼo qkʼë rkʼë ryä petenäq wä. Ronojel oro, plata chqa ronojel ri kʼo chuwäch Ruwachʼulew, rchë ryä. Chqa rchë kʼo kʼaslemal, Jehová ruyaʼon ronojel ri nkʼatzin (Salmo 104:13-15; Ageo 2:8). Le Biblia nuʼij chë Jehová, rchë xuyaʼ chkë rusamajelaʼ ri nkʼatzin, kʼïy mul xeruʼän milagros rchë xukusaj ri kʼo chuwäch Ruwachʼulew.

2 Tqatzʼetaʼ jujun tzʼetbʼäl. Taq ri israelitas xekʼojeʼ 40 junaʼ pa tzʼiran ulew, Jehová xuyaʼ maná chqa yaʼ chkë (Éxodo 16:35). Rma riʼ xkʼojeʼ ronojel ri xkʼatzin chkë (Nehemías 9:20, 21). Jehová chqa xukusaj ri profeta Eliseo rchë xuʼän jun milagro. Eliseo xuʼän chë tapeʼ ri malkaʼn ixöq xa jubʼaʼ ok ru-aceite, xkʼiyïr. Reʼ xuʼän chë ri ixöq xkowin xutöj rukʼas chqa xtotäj rajil rchë xrilij riʼ ryä chqa ral (2 Reyes 4:1-7). Chqa Jehová xuyaʼ ruchuqʼaʼ Jesús rchë xeruʼän milagros, ke riʼ xkowin xuyaʼ kiway winäq chqa kʼo mul xuyaʼ pwäq toq xkʼatzin (Mateo 15:35-38; 17:27).

3. ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tzijonem reʼ?

3 Jehová nkowin nukusaj xa bʼa achkë nrajoʼ ryä rchë yerilij  ronojel ri rubʼanon chuwäch Ruwachʼulew. Tapeʼ ke riʼ, nrajoʼ chë rusamajelaʼ nkikusaj ri kʼo kikʼë rchë nkitoʼ rutinamit (Éxodo 36:3-7; taskʼij ruwäch Proverbios 3:9 chpan ri nota). * ¿Achkë rma Jehová nrajoʼ chë nqatzolij che rä ri más ütz kʼo qkʼë? ¿Achkë rubʼanik xkikusaj kirajil ri ojer taq rusamajelaʼ Dios rchë xetoʼon pa rutinamit Jehová? ¿Achkë nuʼän rutinamit Jehová rchë nukusaj ri pwäq nsipäx che rä? Chpan re tzijonem reʼ xkojtzijon chkij re kʼutunïk reʼ.

¿ACHKË RMA NQAYAʼ CHE RÄ JEHOVÁ RI KʼO QKʼË?

4. ¿Achkë nqakʼüt chuwäch Jehová taq yojtoʼon rkʼë rutinamit?

4 Röj nqayaʼ che rä Jehová ri kʼo qkʼë rma nqajoʼ chqa nqamatyoxij ronojel ri rubʼanon pa qawiʼ. Taq yojchʼobʼon chrij ronojel riʼ kan achkë na nunaʼ qan. Nqanaʼ achiʼel xunaʼ David, ri qʼatöy tzij, taq xutzijoj ri nkʼatzin rchë nbʼan ri templo. Ryä xuʼij chë ronojel ri kʼo qkʼë petenäq rkʼë Jehová. Rma riʼ ronojel achkë nqayaʼ che rä, ryä yayon pä chqe (taskʼij ruwäch 1 Crónicas 29:12, 14 chpan ri nota). *

5. ¿Achkë rubʼanik nukʼüt le Biblia chë toq yojsipan che rä Jehová ya riʼ jun rubʼanik nqayaʼ ruqʼij?

5 Ri nqayaʼ che rä Jehová ri kʼo qkʼë, ya riʼ jun rubʼanik nqayaʼ ruqʼij. Pa jun visión, ri apóstol Juan xrakʼaxaj taq rusamajelaʼ Dios chi kaj nkiʼij: ‹Qajaw Dios, [...] (taqäl chawij) chë nakʼül aqʼij akʼojlen y chqa ri uchuqʼaʼ, rma rït [...] xabʼano y xakʼiytisan ronojel ri cosas ri ye kʼo, rma kan ke riʼ wi ri araybʼal› (Apocalipsis 4:11). Kantzij na wä, Jehová kʼo chë nyaʼöx ruqʼij. Rma riʼ kʼo chë nqayaʼ che rä ri más ütz kʼo qkʼë. Pa kiqʼij qa ri israelitas, Jehová xukusaj Moisés rchë xuʼij che rä ri tinamït Israel chë tkibʼanaʼ oxiʼ nimaqʼij pa jun junaʼ. Ri Pixaʼ nuʼij chë majun ttapon chuwäch Jehová ri xa majun achkë ta rukʼwan (Deuteronomio 16:16). Nqʼalajin kʼa chë jun rubʼanik nkiyaʼ ruqʼij Jehová, ri israelitas kʼo achkë nkispaj chë rä Dios taq nkiʼän ri nimaqʼij. Komä chqa, ri yojsipan rkʼë ronojel qan che rä Jehová, jun rubʼanik nqayaʼ ruqʼij. Taq nqaʼän riʼ, nqakʼüt chë nqayaʼ ruqʼij chqa yojtoʼon rkʼë ri samaj nbʼan pa rutinamit Jehová chuwäch Ruwachʼulew.

6. ¿Achkë rma ütz nuʼän chqe röj yojsipan? (Tatzʼetaʼ ri achibʼäl kʼo pä pa naʼäy che rä re tzijonem reʼ).

6 Ri yojsipan rkʼë ronojel qan chqa ma xa xuʼ ta nqakʼül, ütz nuʼän chqe röj (taskʼij ruwäch Hechos 20:35). Tqabʼanaʼ che rä chë jun akʼal nuʼän jun kisipanïk ruteʼ rutataʼ. Rchë nuʼän riʼ nukusaj ri pwäq kiyaʼon ryeʼ che rä. ¿Tapeʼ chë ryeʼ janina xtkimatyoxij? O tqabʼanaʼ che rä chë jun precursor ri kʼa kʼo na kikʼë ruteʼ rutataʼ yerutoʼ rkʼë pwäq rchë nkilöqʼ ri nkʼatzin pa jay. Rkʼë jubʼaʼ ryeʼ ma koyobʼen ta wä riʼ, ye kʼa rma kitaman chë ya riʼ rubʼanik najin nukʼüt chë nmatyoxin, nkikʼän apo. Ke riʼ chqa rkʼë Jehová, ryä retaman chë ütz nuʼän chqe röj ri yojsipan che rä ryä.

RI XKIʼÄN RUSAMAJELAʼ DIOS OJER QA

7, 8. a) ¿Achkë rubʼanik xetoʼon ri ojer rusamajelaʼ Dios rchë xebʼan samaj ri nkʼatzin wä chë yebʼan? b) ¿Achkë chik más rubʼanik xetoʼon rusamajelaʼ Dios?

7 Chpan le Biblia yeqïl tzʼetbʼäl ri nkikʼüt  chë ri ojer taq rusamajelaʼ Dios xkispaj ri kʼo kikʼë. Kʼo mul xkiyaʼ pwäq rchë xebʼan samaj ri nkʼatzin wä chë yebʼan. Tqatzʼetaʼ jujun tzʼetbʼäl. Moisés xuʼij chkë ri israelitas chë tkiyaʼ pwäq rchë nbʼan ri tabernáculo, ke riʼ chqa xuʼän David rchë xbʼan ri templo (Éxodo 35:5; 1 Crónicas 29:5-9). Pa ruqʼij qa ri qʼatöy tzij Jehoás, ri sacerdotes xkikusaj ri pwäq xkiyaʼ ri israelitas rchë xkiʼän rubʼanik rachoch Jehová (2 Reyes 12:4, 5). Pa naʼäy siglo, ri nimanelaʼ xkitamaj chë nikʼaj chik nimanelaʼ nkʼatzin kitoʼik rma kʼo jun wayjal pa Judea. Le Biblia nuʼij chë chë kijujunal xetoʼon rkʼë ri xekowin xkiyaʼ (Hechos 11:27-30).

8 Chqa kʼo mul, rusamajelaʼ Dios xkispaj ri kʼo kikʼë rchë xekitoʼ ri kikʼwan bʼey pa rutinamit Dios. Rupixaʼ Moisés nuʼij chë ri levitas ma nspäx ta wä kulew achiʼel nbʼan chkë ri nikʼaj chik israelitas. Rma riʼ ri nikʼaj chik israelitas yekiyaʼ wä jun che rä lajuj ruwäch kitikoʼn chkë ri levitas. Reʼ xuʼän chë ri Levitas nkiyaʼ ronojel kan chrij rusamaj Dios pa tabernáculo (Números 18:21). Kʼïy junaʼ chrij riʼ, ke riʼ chqa xbʼanatäj rkʼë Jesús chqa ru-apóstoles. Ri «ixoqiʼ ri kan kʼo [...] kibʼeyomal» xekiyaʼ ronojel ri nkʼatzin chkë ryeʼ (Lucas 8:1-3).

9. ¿Achkë xkiʼän ojer taq rusamajelaʼ Dios rchë xkiyaʼ kisipanïk?

9 Ri ojer taq rusamajelaʼ Dios jalajöj rubʼanik xekïl ri sipanïk xekiyaʼ. Achiʼel taq xbʼan ri tabernáculo pa desierto, rkʼë jubʼaʼ, ri sipanïk xekiyaʼ ri israelitas ya riʼ ri xkikʼän pä pa Egipto (Éxodo 3:21, 22; 35:22-24). Chqa pa naʼäy siglo, ri nimanelaʼ xkikʼayij kachoch, kijuyuʼ o achkë chik na jun kʼo kikʼë. Ke riʼ xkiyaʼ ri pwäq chkë ri apóstoles rchë xkijäch chi kiwäch ri winäq nkʼatzin kitoʼik (Hechos 4:34, 35). Ri nikʼaj chik nimanelaʼ xkikʼöl apo bʼaʼ kirajil rchë bʼanaqïl xetoʼon rkʼë ri samaj xbʼan pa rutinamit Dios (1 Corintios 16:2). Nqatzʼët kʼa chë jontir nimanelaʼ xesipan, tapeʼ kʼo o majun achkë kʼo kikʼë (Lucas 21:1-4).

RUBʼANIK YOJSPAN RÖJ

10, 11. a) ¿Achkë ütz nqaʼän rchë nqakʼän qanaʼoj chkij ri ojer taq rusamajelaʼ Dios? b) ¿Achkë nanaʼ rït rma yakowin yatoʼon rkʼë rusamaj Jehová?

10 Komä chqa, rkʼë jubʼaʼ nkʼatzin pwäq rchë nbʼan jun samaj. Rkʼë jubʼaʼ qa-congregación ruchʼobʼon nuʼän rubʼanik qa-Salón del Reino o nuʼän jun kʼakʼakʼ. O rkʼë jubʼaʼ nbʼix chë nkʼatzin pwäq rchë nbʼan rubʼanik ri sucursal, rchë ntoj ronojel ri xkusäx pa jun nimamolojriʼïl o rchë yeqatoʼ qachʼalal ri xkiqʼaxaj jun nüm silonel o achkë chik na jun nüm kʼayewal. Ri yeqaspaj yerutoʼ chqa ri misioneros, ri precursores especiales, ri ukʼwäy taq bʼey rchë circuito, qachʼalal yesamäj pa central mundial chqa ri yesamäj chpan ronojel sucursales. Chqa rkʼë jubʼaʼ, qa-congregación ronojel ikʼ ntaq äl pwäq rchë yebʼan Salones del Reino chqa jay rchë nimamolojriʼïl. Reʼ yerutoʼ qachʼalal ye kʼo chuwäch ronojel Ruwachʼulew.

11 Qonojel yojkowin yojtoʼon rkʼë ri samaj najin nbʼan chpan rukʼisbʼäl taq qʼij. Kʼïy chkë ri pwäq ma netamäx ta achkë xyaʼo äl.Ri pwäq riʼ yeqayaʼ äl chpan taq kax ye kʼo pa Salones del Reino o nqakusaj ri jw.org rchë nqatäq äl. Rkʼë jubʼaʼ rma xa jubʼaʼ ok pwäq yeqayaʼ äl, nqaʼij chë majun kiqʼij. Ye kʼa majun rma nqaʼij riʼ. Kʼïy chkë ri pwäq yemolotäj rma nqatün kichiʼ ri jubʼaʼ yeyaʼöx pä, ma rma ta xa xuʼ jun kayoxiʼ bʼeyomaʼ yeyaʼo. Konojel qachʼalal, tapeʼ majun achkë kʼo kikʼë, ye achiʼel ri nimanelaʼ aj Macedonia ri xekʼojeʼ pa naʼäy siglo. Ri nimanelaʼ riʼ xkikʼutuj utzil rchë xyaʼöx qʼij chkë xetoʼon.  Ryeʼ xetoʼon rkʼë ronojel kan tapeʼ majun achkë kʼo kikʼë (2 Corintios 8:1-4).

12. ¿Achkë nuʼän rutinamit Jehová rchë pa rubʼeyal nukusaj ri pwäq?

12 Ri Molaj Ukʼwäy Bʼey nutäj ruqʼij rchë pa rubʼeyal nukusaj rurajil rutinamit Jehová (Mateo 24:45). Ri qachʼalal riʼ nkikʼutuj kinaʼoj che rä Jehová chqa ütz ütz nkichʼöbʼ achkë rubʼanik xtkikusaj ri pwäq riʼ (Lucas 14:28). Ojer qa, ya ri utziläj taq rusamajelaʼ Dios yesamajin ri pwäq yeyaʼöx. Ri achiʼaʼ riʼ kʼo chë nkitzʼët chë ri pwäq xa xuʼ chrij rusamaj Dios nkusäx wä. Jun tzʼetbʼäl, taq Esdras xtzolin pa Jerusalén xukʼwaj äl jun sipanïk xuyaʼ ri qʼatöy tzij pa Persia. Ri sipanïk riʼ kʼo oro, plata chqa achkë chik na jun chpan. Komä, ri sipanïk riʼ más 700 millón chë quetzal rajäl. Esdras retaman wä chë ri sipanïk riʼ che rä Jehová xyaʼöx wä, rma riʼ xuʼij achkë rubʼanik kʼo chë xtchajïx chi kiwäch eleqʼomaʼ toq ye bʼenäq pa bʼey (Esdras 8:24-34). Kʼïy junaʼ chrij riʼ, ri apóstol Pablo xumöl pwäq rchë xetoʼöx ri nimanelaʼ aj Judea. Rchë xjäch ri pwäq riʼ xerukanuj nimanelaʼ ri pa rubʼeyal nkiʼän che rä kisamaj chuwäch Jehová chqa chi kiwäch winäq (taskʼij ruwäch 2 Corintios 8:18-21). Komä chqa, rutinamit Jehová najin nkʼän runaʼoj chrij Esdras chqa Pablo. Rma riʼ nuyaʼ naʼoj chrij rubʼanik nsamajïx ri pwäq.

13. ¿Achkë rma rutinamit Jehová kʼo achkë rujalon pä?

13 Kʼo mul, ye kʼo winäq kʼo chë nkijäl rubʼanik nkisamajij kirajil, ke riʼ ma más ta kʼïy nkisäch chuwäch ri nkichʼäk. O rkʼë jubʼaʼ rchë yekowin nkiʼän más rusamaj Jehová nkijäl rubʼanik kikʼaslemal. Chpan rutinamit Jehová ke riʼ chqa nbʼanatäj. Chpan rukʼisbʼäl taq junaʼ kʼïy samaj bʼanatajnäq pä. Kʼo mul, ri samaj riʼ xa más kʼïy pwäq sachon chkij chuwäch ri yeyaʼöx. Rma riʼ, rutinamit Jehová nkanuj rubʼanik rchë ma nsäch ta kʼïy pwäq chqa nqasaj raqän ri samaj. Ke riʼ, ri pwäq yeqayaʼ más ütz rubʼanik nukusäx.

RI UTZIL NQÏL RMA RI PWÄQ NQAYAʼ

Rkʼë ri yeqasipaj, yojtoʼon rkʼë ri samaj nbʼan chuwäch ronojel Ruwachʼulew. (Keʼatzʼetaʼ ri peraj 14 kʼa 16).

14-16. a) ¿Achkë najin nkʼatzin wä ri pwäq yeqayaʼ? b) ¿Achkë awilon rït rma ri sipanïk najin nuyaʼ rutinamit Jehová?

14 Ye kʼïy qachʼalal ri kʼïy chik junaʼ kiyaʼon pä ruqʼij Jehová nkiʼij chë majun bʼey kikʼulun ta kʼïy sipanïk pa rutinamit Jehová achiʼel komä. Ryeʼ kʼo rma nkiʼij riʼ. Chpan rukʼisbʼäl taq junaʼ ye qʼaxnäq pä, xyaʼöx pä ri jw.org chqa ri canal  JW Broadcasting. Chqa ri Traducción del Nuevo Mundo de las Santas Escrituras xqʼaxäx pa más chʼaʼäl. Pa 2014 chqa 2015, ri asambleas internacionales «Tqayaʼ pa nabʼey ri Rajawaren ri Dios», xebʼan chpan ri más nimaʼq taq estadios kichë 14 tinamït. Konojel ri xeʼapon janina xekikot.

15 Ye kʼïy janina yematyoxin rma ronojel ri sipanïk ruyaʼon rutinamit Jehová chqe. Jun kʼulaj qachʼalal ri ye kʼo pa jun koʼöl tinamït che rä Asia, xuʼij chrij ri Broadcasting: «Kʼo mul nqanaʼ chë xa qayon yoj kʼo, rma riʼ nqamestaj ronojel ri samaj najin nuʼän rutinamit Jehová. Ye kʼa taq nqatzuʼ ri Broadcasting, chanin nnatäj chqe chë ye kʼo qachʼalal chuwäch ronojel Ruwachʼulew. Aweʼ ri qachʼalal janina nqa chi kiwäch ri Broadcasting. Kʼïy mul nkiʼij chë naqaj ye kʼo che rä ri Molaj Ukʼwäy Bʼey rma nkitzuʼ ri Broadcasting ronojel ikʼ. Nkinaʼ chë kʼo kiqʼij rma ye kʼo chpan rutinamit Jehová, más ke chuwäch bʼanon qa».

16 Chuwäch ronojel Ruwachʼulew najin yebʼan o yechojmïx jun 2.500 Salones del Reino. Pa Honduras, qachʼalal rchë jun congregación xkitzʼibʼaj pä reʼ taq xkikusaj ri kʼakʼakʼ Salón: «Janina kiʼ qakʼuʼx rma yoj kʼo chpan rutinamit Jehová chqa junan qawäch qonojel. Matyox che rä riʼ xkʼojeʼ jun qa-Salón chpan qatinamit, ya riʼ janina qarayin». Ye kʼïy ke riʼ bʼaʼ chqa nkinaʼ taq nyaʼöx jun ki-Biblia chqa ri más qawuj pa kichʼaʼäl. Chqa nkinaʼ riʼ taq nkitzuʼ ri utzil nukʼän pä rutzijoxik le Biblia pa taq bʼey, pa nimaʼq taq tinamït o toq yetoʼöx rma xqʼax jun nüm silonel o xa bʼa achkë chik na jun kʼayewal chkij.

17. ¿Achkë rma qataman chë Jehová najin nutoʼ rutinamit?

17 Ye kʼïy winäq ri ma ye Testigos ta, kan ma nkinimaj ta ronojel ri samaj najin nbʼan rkʼë ri pwäq yeqayaʼ apo. Jun achï ri kan kʼo ruqʼij chpan jun nüm empresa xbʼerutzʼetaʼ jun chkë qa-imprenta. Ri achï riʼ kan ma nunimaj ta wä taq xbʼix che rä chë jontir ri yesamäj chriʼ ma ntoj ta kiqʼij chqa majun bʼey nkimöl ta kiʼ rchë nkikʼutuj pwäq. Ri achï chqa xuʼij chë majun chik jun nkowin nbʼano riʼ. Röj nqaʼij chë kan ke riʼ wä, rma qataman chë Jehová yojrutoʼ (Job 42:2).

RI SIPANIK NQÏL RMA NQAYAʼ CHE RÄ JEHOVÁ RI RUYAʼON CHQE

18. a) ¿Achkë nqïl we yojtoʼon rkʼë ri Ajawaren? b) ¿Achkë rubʼanik yeqatoʼ qalkʼwal chqa ri ye kʼakʼakʼ pa congregación rchë yetoʼon?

18 Jehová ruyaʼon qʼij chqe yojtoʼon rkʼë ri nimaläj samaj najin nbʼan chrij ri Ajawaren. Ryä rubʼin chë xtqïl kʼïy urtusanïk we yojtoʼon rkʼë (Malaquías 3:10). Chqa rubʼin chë ri winäq ma npoqonaj ta nsipaj ri kʼo rkʼë, más ütz xtbʼe pa rukʼaslemal (taskʼij ruwäch Proverbios 11:25 chpan ri nota). * Ma tqamestaj chë we yojsipan xtuʼän chë más kiʼ qakʼuʼx (Hechos 20:35). Chqa rkʼë ri yeqaʼän y rkʼë ri yeqaʼij nqakʼüt chi kiwäch qalkʼwal chqa ri ye kʼakʼakʼ pa congregación chë ryeʼ chqa yekowin yetoʼon rkʼë rusamaj Jehová. Ke riʼ Jehová xtuyaʼ kʼïy urtusanïk pa kiwiʼ.

19. ¿Achkë rubʼanik xarutoʼ re tzijonem reʼ?

19 Ronojel ri kʼo qkʼë, rkʼë Jehová petenäq wä. Ri nqayaʼ che rä ryä ri kʼo qkʼë nqakʼüt chë nqajoʼ chqa nqamatyoxij ronojel rubʼanon pa qawiʼ (1 Crónicas 29:17). Taq ri israelitas xkiyaʼ ri kʼo kikʼë rchë xbʼan ri templo, janina kikoten xkinaʼ rma rkʼë ronojel kan xesipan che rä Jehová (1 Crónicas 29:9). Röj chqa ronojel mul xtqanaʼ chë kiʼ qakʼuʼx we xtqatzolij che rä Jehová ri ruyaʼon chqe.

^ parr. 3 Proverbios 3:9: «Kan tayaʼ ruqʼij Jehová rkʼë abʼeyomal chqa rkʼë ri naʼäy taq ruwäch atikoʼn».

^ parr. 4 1 Crónicas 29:12, 14: «Awkʼë rït npe wä bʼeyomäl y ruwaqʼijaj. Kan ya rït yaqʼaton tzij pa ruwiʼ ronojel; pa aqʼaʼ rït kʼo ronojel uchuqʼaʼ. Chqa rït yakowin nanimirisaj kiqʼij ri winäq, y nayaʼ kuchuqʼaʼ konojel». «Rma riʼ, ¿yin achkë ta kʼa rïn chqa achkë ta kʼa nutinamit rchë ma xtqayaʼ ta ronojel re sipanïk reʼ chawä? Ronojel kan awkʼë rït npe wä, rma riʼ nqayaʼ chik apo chawä».

^ parr. 18 Proverbios 11:25: «Ri winäq ri ma nukʼekʼej ta nsipaj ri kʼo rkʼë, kan xtkʼül rukʼexel; chqa ri nsipaj ruyaʼ jun winäq nchaqiʼj ruchiʼ, ryä chqa xtsipäx ruyaʼ».