Yaqʼax chupam ri rupam

Yaqʼax rikʼin ri rucholajem

Tqayaʼ rkʼë qan rchë nqayaʼ ruqʼij Jehová

Tqayaʼ rkʼë qan rchë nqayaʼ ruqʼij Jehová

«Akuchï kʼo wä ru-espíritu Jehová kʼo kolotajïk» (2 CORINTIOS 3:17, TNM).

BʼIX: 49, 73

1, 2. a) ¿Achkë wä ri choj nqʼax chkiwäch ri winäq pa Roma? b) Achiʼel xuʼij qa Pablo, ¿akuchï npë wä ri kantzij kolotajïk?

RI WINÄQ ri ye kʼo wä Roma janina xkinimirsaj kiʼ rma ri kipixaʼ, ri rubʼanik xkismajij chqä rma xyaʼöx qʼij chkë rchë xkiʼän ri xkajoʼ. Ye kʼa rchë chë Roma xok jun nimaläj qʼatbʼäl tzij, ye kʼïy winäq xeruxïm pa samaj. Rma riʼ ri nyaʼöx qʼij chawä naʼän ri nawajoʼ o ri yaximeʼ pa samaj rkʼë jun winäq, choj wä nqʼax chkiwäch ri winäq pa Roma.

2 Ri apóstol Pablo kʼïy mul xtzjon chqä chrij riʼ. Ye kʼa ryä, pa rukʼexel xukanuj rubʼanik chë ri winäq xekolotäj pa ruqʼaʼ ri samaj o jun qʼatbʼäl tzij, xa xtäj ruqʼij rchë xukʼüt ri utziläj taq rutzijol chkiwäch, achiʼel wä xkiʼän ri nikʼaj chik nimanelaʼ. Chqä xkitäj kiqʼij rchë xkitzjoj ri rejqalen rukʼaslemal Jesús ri xuyaʼ pa kamïk. Ri apóstol xuʼij chqä chkë ri nimanelaʼ ri akuchï npë wä ri kantzij kolotajïk. Jun tzʼetbʼäl, chpan ri rukaʼn wuj ri xtzʼibʼaj äl chkë ri nimanelaʼ aj Corinto, xuʼij: «Jehová ya riʼ ri espíritu, chqä akuchï kʼo wä ru-espíritu Jehová kʼo kolotajïk» (2 Corintios 3:17TNM).

3, 4. a) ¿Achoq chrij xtzjon Pablo chpan ru-contexto ri 2 Corintios 3:17? b) ¿Achkë kʼo chë nqaʼän rchë nqïl utzil rkʼë ri kolotajïk nuyaʼ Jehová?

 3 Chpan chqä ri wuj xutäq Pablo chkë ri corintios, xutzjoj ri xbʼanatäj rkʼë Moisés taq xqa pä pa ruwiʼ ri juyuʼ Sinaí. Pa ruwiʼ ri juyuʼ riʼ Moisés xtzjon rkʼë jun ángel, ye kʼa taq xqa pä, rupaläj kan achiʼel wä rusaqil ri kyopaʼ xuʼän. Taq ri israelitas xkitzʼët, xkixiʼij kiʼ, rma riʼ Moisés xuküch rupaläj rkʼë jun tzyäq (Éxodo 34:29, 30, 33; 2 Corintios 3:7, 13). Pablo xuʼij chë taq jun winäq ntzolin pä rukʼuʼx rkʼë Jehová, ri tzyäq riʼ nelesäx äl chpaläj (2 Corintios 3:16). ¿Achkë xrajoʼ xuʼij rkʼë riʼ?

4 Achiʼel xqatzʼët qa chpan ri jun tzijonem, xa xuʼ Jehová nkowin nuʼän jontir ri nrajoʼ, rma yë ryä xbʼano ronojel. Rma riʼ le Biblia nuʼij chë «akuchï kʼo wä ru-espíritu Jehová kʼo kolotajïk». Ye kʼa, rchë nqïl utzil rkʼë ri kolotajïk nuyaʼ Jehová, kʼo chë nqatzolij qiʼ. Reʼ ntel chë tzij junan nuʼän qawäch rkʼë ryä. Ri israelitas ri xekʼojeʼ pa desierto, ma xkitzʼët ta ri najin wä nbʼanatäj achiʼel wä xutzʼët Jehová. Reʼ achiʼel xa ta jun tzyäq rukuchun ri kichʼobʼonik chqä ri kan. Xa xuʼ xkajoʼ xkiksaj ri kolotajïk xyaʼöx chkë rchë xkiʼän ri xkajoʼ (Hebreos 3:8-10).

5. a) ¿Achkë chë kolotajïk nuyaʼ ru-espíritu Jehová? b) ¿Achkë rma qataman chë tapeʼ ri winäq yeyaʼon pacheʼ kiʼ kikʼuʼx rkʼë ri kolotajïk nuyaʼ Jehová? c) ¿Achkë chë kʼutunïk xkeqatzʼët?

5 Ye kʼa ri kolotajïk nuyaʼ ru-espíritu Jehová kan más nüm ruqʼij. Rma ma chwäch ta jun winäq, jun qʼatbʼäl tzij o jun samaj yojruköl wä. Ru-espíritu Jehová yojruköl chwäch ri mak chqä ri kamïk, chqä chkiwäch kibʼanobʼal ri religiones ri ma pa rubʼeyal ta nkiyaʼ ruqʼij Jehová. Ri kolotajïk riʼ majun jun winäq nkowin nyaʼö (Romanos 6:23; 8:2). Reʼ janina ruqʼij, rma tapeʼ jun winäq xmïl pa samaj o yaʼon pacheʼ, kiʼ rukʼuʼx rkʼë ri kolotajïk riʼ (Génesis 39:20-23). Ya riʼ xkinaʼ ri qachʼalal Eric Frost chqä Harold King. Ryeʼ kʼïy junaʼ xeyaʼöx pacheʼ rma ri ki-religión. Ri xbʼanatäj kikʼë ri qachʼalal riʼ ütz nqatzʼët chpan ri JW Library (MULTIMEDIA > TACHAʼ RI CHʼAʼÄL CAKCHIQUEL > VIDEOS > ENTREVISTAS Y EXPERIENCIAS > SE ENFRENTAN A PRUEBAS). Komä keqatzʼetaʼ re kʼutunïk reʼ: ¿Achkë rubʼanik nqakʼüt chë nqaloqʼoqʼej ri kolotajïk nuyaʼ Jehová chqë? Chqä, ¿achkë kʼo chë nqaʼän chë ütz ruksaxik nqaʼän?

TQALOQʼOQʼEJ RI KOLOTAJÏK

6. ¿Achkë rubʼanik xkikʼüt ri israelitas chë ma xkiloqʼoqʼej ta ri xuʼän Jehová pa kiwiʼ?

6 Taq jun winäq nuyaʼ jun qaspanïk ri janina ruqʼij, janina nqamatyoxij che rä. Jehová achiʼel ta jun spanïk xuyaʼ chkë ri israelitas taq xeresaj pä pa Egipto. ¿Achkë xkiʼän ryeʼ? Xa jun kayoxiʼ ikʼ chrij riʼ, ri israelitas xkirayij chik jun bʼey ri rukïl wäy chqä ri yaʼ ri kʼo wä pa Egipto. Chqä xechʼojin rma ri najin wä nuyaʼ Jehová chkë y xkiʼij chë nkajoʼ yetzolin chik pa Egipto. Chkiwäch ryeʼ más ruqʼij ri kär, ri qʼös, ri anx chqä ri más rukïl wäy ri kʼo wä pa Egipto chwäch ri kolotajïk xuyaʼ Jehová chkë rchë nkiyaʼ ruqʼij. Rma riʼ Jehová janina xpë royowal chkë (Números 11:5, 6, 10; 14:3, 4). Chrij reʼ nqesaj qa jun utziläj naʼoj.

7. a) ¿Achkë rubʼanik xusmajij Pablo ri naʼoj xuyaʼ chpan 2 Corintios 6:1? b) ¿Achkë rubʼanik nqasmajij röj ri naʼoj riʼ?

 7 Ri apóstol Pablo xuʼij chkë ri nimanelaʼ chë tkiloqʼoqʼej ri kolotajïk xuyaʼ Jehová chkë rkʼë rukʼaslemal Rukʼajol (taskʼij ruwäch 2 Corintios 6:1). Pablo janina na wä xbʼison rma xmïl wä pa ruqʼaʼ ri mak chqä ri kamïk. Ye kʼa xusmajij ri naʼoj xuyaʼ, chqä xuʼij: ‹Matyox che rä ri Dios chë ri Qajaw Jesucristo xiruköl›. ¿Achkë rma? Ryä xuʼij: ‹Rma ri kʼakʼakʼ kʼaslen ri nuyaʼ ri loqʼoläj espíritu chqë röj ri xa jun chik qabʼanon rkʼë ri Cristo Jesús, ya riʼ xikolö chwäch ri ru-ley ri mak y ri kamïk› (Romanos 7:24, 25; 8:2). Röj chqä kʼo chë nqaloqʼoqʼej ri kolotajïk nuyaʼ Jehová chqë chwäch ri mak chqä ri kamïk. Matyox chë Jesús xuyaʼ rukʼaslemal pa kamïk, röj yojkowin nqayaʼ ruqʼij Jehová rkʼë jun chʼajchʼöj qan (Salmo 40:8).

¿Achkë xtqachaʼ xtqaʼän? ¿Xtqachaʼ xtqayaʼ ruqʼij Jehová o xtqaʼän ri nqarayij röj? (Tatzʼetaʼ ri peraj 8 kʼa 10).

8, 9. a) ¿Achkë naʼoj xuyaʼ Pedro chrij ri nachaʼ ri nawajoʼ naʼän? b) ¿Achkë kʼayewal ri kʼo chë nqapabʼaʼ qiʼ chwäch?

8 Jehová chqä ruyaʼon qʼij chqë rchë nqachaʼ ri nqaʼän, ye kʼa kʼo chë nqachajij qiʼ. Ri apóstol Pedro xuʼij chë ma tqaksaj ta ri spanïk riʼ rchë yeqaʼän itzel taq bʼanobʼäl (taskʼij ruwäch 1 Pedro 2:16). Ri naʼoj riʼ nunataj chqë ri xkiʼän ri israelitas pa desierto. Komä rkʼë jubʼaʼ xa más nkʼatzin chqë röj. Satanás chqä ruwinaq kʼïy nkikʼüt pä chqawäch ri nuʼän chë yeqarayij, achiʼel ri rukïl wäy, ri jalajöj kiwäch taq yaʼ, ri tzyäq, ri kʼastanen chqä achkë chik na jun. Rchë nkitzüj jontir riʼ yekiksaj winäq jaʼäl yetzuʼun rchë nqanmaj chë kantzij yekʼatzin chqë. We ma xtqachajij ta qiʼ, xkojqʼolotäj. We xtbʼanatäj riʼ xtqakʼüt chë ma yojmatyoxin ta chë Jehová ruyaʼon qʼij chqë rchë nqachaʼ ri nqaʼän.

9 Ri naʼoj xuyaʼ qa Pedro chqä nkʼatzin chqë taq yojchʼobʼon chrij ri tijonïk pa tijobʼäl o jun samaj. Jun tzʼetbʼäl, ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ ye kʼïy nkitäj kiqʼij chkij chë kebʼä pa universidad. Nbʼix chkë chë we yebʼä pa universidad xtkïl jun samaj kan kʼo ruqʼij chqä xtkichʼäk kʼïy pwäq. Chqä kan nkʼut chkiwäch pa tijobʼäl jaruʼ nchʼäk jun winäq ri bʼenäq pa universidad chqä jun ri ma bʼenäq ta. Rma ronojel riʼ ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ rkʼë jubʼaʼ xtkirayij xkebʼä pa universidad. Ye kʼa ri xtkichaʼ xtkiʼän xtukʼän pä utzil o kʼayewal pa kikʼaslemal. Rma riʼ, ¿achkë ütz chë ma nkimestaj ta ryeʼ chqä ri kiteʼ kitataʼ?

10. ¿Achkë kʼo chë ma nqamestaj ta taq kʼo jun nqajoʼ nqaʼän pa qakʼaslemal?

10 Ye kʼo winäq rkʼë jubʼaʼ nkiʼij chë we ma ntiʼon ta kan, ütz nkiʼän ri nkajoʼ. Rkʼë jubʼaʼ nkiʼij riʼ rma ri xuʼij Pablo chkë ri aj Corinto chrij ri rukïl wäy, ryä xuʼij chë majun rma chë jun winäq nbʼin che rä jun chik achkë ri kʼo chë ntäj (1 Corintios 10:29). Kantzij na wä chë röj yojchaʼö achkë xtqatjoj qiʼ chrij pa tijobʼäl chqä achkë xtqaʼän pa qakʼaslemal. Ye kʼa ütz ma nqamestaj ta chë xa xuʼ Jehová nkowin nchaʼ jontir ri nrajoʼ nuʼän, röj ma yaʼon ta pa qaqʼaʼ riʼ. Rma riʼ xa bʼa achkë na nqachaʼ pa qakʼaslemal kʼo mul nukʼän pä utzil o kʼayewal pa qawiʼ. Ri apóstol Pablo xuʼij: ‹Ronojel xa kan ütz chë nbʼän, pero ma ronojel ta rukʼamon chë nbʼän. Ronojel xa kan ütz chë nbʼän, pero ma ronojel ta nuʼän chkë ri qachʼalal chë yekʼïy chpan ri kikʼaslen rkʼë ri Dios› (1 Corintios 10:23). Reʼ nkʼüt chqawäch chë taq kʼo jun  nqachaʼ nqaʼän pa qakʼaslemal, ma yë ta ri nqa chqawäch röj ri kʼo más ruqʼij.

TQACHAʼ NQAYAʼ RUQʼIJ JEHOVÁ

11. ¿Achkë rma Jehová xojruköl chwäch ri mak chqä ri kamïk?

11 Pedro xtzʼibʼaj chpan ruwuj chë xojkol ma rchë ta chë nqaʼän ri itzel, xa rchë yoj ok rusamajel Dios. Jehová xojruköl chwäch ri mak chqä ri kamïk taq xutäq pä Jesús rchë xeruyaʼ rukʼaslemal pa kamïk. Reʼ xuʼän rchë röj nqaksaj ri qakʼaslemal rchë nqayaʼ ruqʼij ryä.

12. ¿Achkë tzʼetbʼäl xkiyaʼ qa chqawäch Noé chqä ru-familia?

12 ¿Achkë nkʼatzin nqaʼän rchë ma yojximeʼ ta chik pa ruqʼaʼ ri itzelal y xa xuʼ ri ütz nqachaʼ nqaʼän? Ri yojtoʼö ya ri nqayaʼ qan chrij rubʼanik rusamaj Jehová (Gálatas 5:16). Tqatzʼetaʼ ri xuʼän Noé chqä ru-familia. Tapeʼ xekʼojeʼ chkikojöl winäq ri kikʼwan tzʼil taq bʼanobʼäl chqä xa xuʼ wä chʼaʼoj yekiʼän, ryeʼ xkichajij kiʼ rchë ma xkikʼän ta apü kinaʼoj ri winäq. ¿Achkë xetoʼö? Xkiyaʼ kan chrij rubʼanik ri xuʼij Jehová chkë: ri rubʼanik ri Arca, ri rumolik kiway ryeʼ, ri kiway ri chkopiʼ chqä xkiyaʼ rubʼixik chkë ri winäq chë xtchup ruwäch ri itzelal. Le Biblia nuʼij: «Noé xuʼän jontir ri xuʼij pä Dios che rä. Kan achiʼel xbʼix che rä, kan ke riʼ xuʼän» (Génesis 6:22). Rma xkiʼän riʼ xkolotäj qa Noé chqä ru-familia (Hebreos 11:7).

13. ¿Achkë nuʼij Jehová ri kʼo chë nqaʼän?

13 ¿Achkë nuʼij Jehová ri kʼo chë nqaʼän? Röj, ri yoj rutzeqelbʼëy Jesús, qataman chë ryä yojrutaqon chutzijoxik Ruchʼaʼäl (taskʼij ruwäch Lucas 4:18, 19). Komä, ye kʼïy winäq achiʼel ta tzʼapin kiwäch rma Satanás chqä yexmïl pa ruqʼaʼ ri bʼeyomäl, ri qʼatbʼäl taq tzij chqä ri religiones (2 Corintios 4:4). Achiʼel Jesús, röj chqä yaʼon qa jun nimaläj samaj pa qaqʼaʼ: ri yeqatoʼ ri winäq rchë nkitamaj ruwäch Jehová chqä nkiyaʼ ruqʼij (Mateo 28:19, 20).  Ri samaj riʼ kʼo mul kʼayew naʼän, rma ye kʼo winäq ma nkajoʼ ta natzjoj Ruchʼaʼäl Dios chkë o kʼo mul xa npë kiyowal. Tapeʼ ke riʼ ütz nqakʼutuj qa chqawäch: «¿Achkë kʼo chë nbʼän rchë yisamäj más pa rutinamit Jehová?».

14, 15. ¿Achkë kichaʼon pa kikʼaslemal ye kʼïy qachʼalal? (Tatzʼetaʼ ri achbʼäl kʼo pä pa naʼäy che rä re tzijonem reʼ).

14 Janina nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx nqatzʼët chë ye kʼïy qachʼalal nqʼax chkiwäch chë xa jubʼaʼ chik apü xtchup ruwäch ri itzelal. Rma riʼ, kikanun rubʼanik rchë yesamäj más pa rutinamit Jehová (1 Corintios 9:19, 23). Ye kʼo jujun najin yesamäj pa ki-congregación, ye kʼa jujun chik yebʼenäq akuchï yeʼajowatäj más publicadores. Nqʼalajin riʼ rma chpan ri woʼoʼ junaʼ qʼaxnäq pä más ye 250.000 qachʼalal yeʼoknäq precursores. Komä, más 1.100.000 precursores ye kʼo. Kantzij na wä, ¡ri nayaʼ ruqʼij Jehová, ya riʼ ri más ütz nachaʼ pa akʼaslemal! (Salmo 110:3).

15 ¿Achkë toʼoyon kichë ri qachʼalal rchë kibʼanon riʼ? Tqatzʼetaʼ ri xuʼän John chqä ya Judith. Chpan ri 30 junaʼ qʼaxnäq pä, ryeʼ ye bʼenäq pa jalajöj taq tinamït chutzijoxik le Biblia. Nnatäj chkë chë pa 1977, taq xbʼan ri naʼäy Tijobʼäl kichë ri Precursores, xbʼix chkë ri xekʼojeʼ chriʼ chë ütz yebʼä ri akuchï yeʼajowatäj más publicadores. Rchë xekowin xkiʼän riʼ kʼo chë xkikʼwaj jun kʼaslemal ma kan ta achkë rubʼanik, riʼ xuʼän chë John kʼïy mul xujäl rusamaj. Xqʼax ri tiempo xekowin xebʼä pä jun chik tinamït. Ya riʼ taq xkitzʼët chë ri chʼonïk rkʼë Jehová chqä ri xkikʼuqbʼaʼ kikʼuʼx chrij xerutoʼ chë majun kʼayewal xqʼatö kichë, achiʼel ri natamaj jun kʼakʼakʼ chʼaʼäl, nkʼän awäch chpan jun chik tinamït o nkʼuluj chawä ri tiw o kʼatän. Ya reʼ nuʼij John chrij ri kibʼanon pä: «Nnaʼ chë majun ta chik jun samaj más ütz nubʼanon pä. Nnaʼon chë Jehová kan achiʼel jun utziläj tataʼaj rubʼanon pä wkʼë. Komä más nqʼax chi nwäch ri nuʼij Santiago 4:8, chriʼ nuʼij: ‹Kixjelun apü rkʼë ri Dios y ryä chqä xtjelun pä iwkʼë›. Xinnaʼ chë xinwïl ri najin wä nkanuj: jun kʼaslemal ri nuyaʼ kiʼkʼuxlal chqä kan kʼo rubʼeyal».

16. ¿Achkë chqä nkiʼän ye kʼïy qachʼalal tapeʼ ma yekowin ta nkiʼän ki-precursorado?

16 Ye kʼo chik jujun qachʼalal xa xuʼ yekowin nkiʼän ki-precursorado jubʼaʼ tiempo. Tapeʼ ke riʼ, chwäch ronojel Ruwachʼulew, ye kʼïy chkë ri qachʼalal riʼ yetoʼon rkʼë kibʼanik jay akuchï nyaʼöx ruqʼij Jehová. Jun tzʼetbʼäl, taq xbʼan ri central mundial pa Warwick (Nueva York), jun ye 27.000 qachʼalal xetoʼon. Ye kʼo jujun xesamäj kaʼiʼ semanas, jujun chik kayoxiʼ ikʼ chqä ye kʼo ri xesamäj jun junaʼ o más. Ye kʼïy chkë ri qachʼalal riʼ xkiyaʼ qa kachoch, kichʼalal chqä kisamaj rchë xebʼetoʼon. Jontir ryeʼ xkiyaʼ jun utziläj tzʼetbʼäl chqawäch chrij rubʼanik nqachaʼ ri ütz rchë nqayaʼ ruqʼij Jehová.

17. ¿Achkë xtkïl ri winäq ri nkitäj kiqʼij rchë nkiyaʼ ruqʼij Jehová rkʼë ronojel kan?

17 Janina nqamatyoxij ri kiʼkʼuxlal ruyaʼon chqë ri qataman ruwäch Jehová chqä nqayaʼ ruqʼij. Tqakʼutuʼ rkʼë qabʼanobʼal chë nqaloqʼoqʼej riʼ. Pa rukʼexel nqatzelaj o ma pa rubʼeyal ta nqaksaj ri ruyaʼon Jehová chqë, xa tqaxkʼaʼ qiʼ rchë nqayaʼ ruqʼij rkʼë ronojel qan. We xtqaʼän riʼ, Jehová xkojruköl chwäch ronojel ri kʼayewal ye kʼo chqij komä chqä xtuyaʼ jun utziläj qakʼaslemal chqawäch apü (Romanos 8:21).