Yaqʼax chupam ri rupam

Yaqʼax rikʼin ri rucholajem

¿Achkë rubʼanik nqïl ri kantzij kiʼkʼuxlal?

¿Achkë rubʼanik nqïl ri kantzij kiʼkʼuxlal?

‹We rïn ri Kʼajolaxel ri yikolö iwchë, xkixtotäj chwäch ronojel› (JUAN 8:36).

BʼIX: 54, 36

1, 2. a) ¿Achkë nkʼutü rchë chë ri winäq nkitäj kiqʼij rchë nkïl ri nkajoʼ? b) ¿Achkë nukʼän pä pa kiwiʼ ri winäq ronojel ri nkiʼän?

KOMÄ, ye kʼïy winäq nkajoʼ chë junan ta yetzʼet kikʼë nikʼaj chik chqä nyaʼöx ta qʼij chkë rchë nkiʼän ri nkajoʼ. Rma riʼ nkikanuj rubʼanik rchë yekolotäj chwäch ri mebʼaʼïl, ri ma nyaʼöx ta kiqʼij chqä xa bʼa achkë chik na jun kʼayewal. Ye kʼo chqä ri yechʼojin rma nkajoʼ nkiʼij ri nkichʼöbʼ chqä rchë majun nbʼin chkë achkë rubʼanik nkikʼwaj kikʼaslemal.

2 Rchë nkïl ri nkajoʼ, ri winäq nkimöl kiʼ rchë yechʼojin pa taq bʼey chqä yekibʼanalaʼ chʼaʼoj. Ye kʼa, pa rukʼexel nkïl ri nkajoʼ, kʼïy mul xa tijoj poqonal nkʼän pä pa kiwiʼ chqä kʼo mul nkïl kamïk. Nqʼalajin kʼa chë najin nbʼanatäj ri xuʼij qa Salomón, chë taq ri achï kʼo uchuqʼaʼ pa ruqʼaʼ, xa xuʼ kʼayewal nukʼän pä (Eclesiastés 8:9).

3. ¿Achkë kʼo chë nqaʼän rchë nqïl ri kantzij kiʼkʼuxlal?

3 Ri discípulo Santiago xuʼij achkë nkʼatzin nqaʼän rchë  nqïl ri kantzij kiʼkʼuxlal. Ryä xuʼij chë ri winäq ri kiʼ rukʼuʼx ya riʼ ri nkʼaxan Ruchʼaʼäl Dios chqä nuʼän ri nuʼij, rma ri chʼaʼäl riʼ kan tzʼaqät (Santiago 1:25). Rma chë yë Jehová xyaʼö pä ri tzʼaqät chʼaʼäl riʼ, xa xuʼ ryä ri qäs tamayon achkë nkʼatzin chqë rchë nqïl ri kantzij kiʼkʼuxlal. Ryä xuyaʼ ronojel ri nkʼatzin chkë Adán y Eva rchë xkïl ri kantzij kiʼkʼuxlal.

TAQ RI WINÄQ NKINAʼ WÄ RI KANTZIJ KIʼKʼUXLAL

4. ¿Achkë chë kiʼkʼuxlal xkïl Adán y Eva? (Tatzʼetaʼ ri achbʼäl kʼo pä pa naʼäy che rä re tzijonem reʼ).

4 Chpan ri kaʼiʼ naʼäy taq capítulos rchë Génesis nuʼij chë pa jardín de Edén ma xkʼojeʼ ta mebʼaʼïl, xbʼïn ïl chqä majun xyaʼö ta kʼayewal pa kiwiʼ ri winäq. Ri kiʼkʼuxlal xkïl Adán y Eva achiʼel ta xa jun achïkʼ chqawäch röj komä. Rma taq xekʼojeʼ chriʼ ma xkïl ta wayjal, yabʼil, kamïk chqä majun ta kuw samaj xekiʼän (Génesis 1:27-29; 2:8, 9, 15). ¿Ntel chë tzij riʼ chë xyaʼöx qʼij chkë rchë xkiʼän jontir ri xkajoʼ? Tqatzʼetaʼ.

5. ¿Achkë nkʼatzin rchë chë ri winäq nkïl kiʼkʼuxlal?

5 Ye kʼo yebʼin chë ri kantzij kiʼkʼuxlal ya riʼ naʼän jontir ri nawajoʼ, tapeʼ kʼo kʼayewal nukʼän pä pa awiʼ. Ye kʼa rchë chë ri winäq kiʼ kikʼuʼx kʼo chë kʼo jun nqʼatö tzij pa kiwiʼ chqä nuʼij chkë achkë ütz chqä ma ütz ta nkiʼän. Ye kʼa, ¿achoq pa ruqʼaʼ kʼo wä rchë nuʼän riʼ?

6. a) ¿Achkë rma xa xuʼ Jehová nkowin nuʼän ri nrajoʼ? b) ¿Yaʼon komä pa qaqʼaʼ röj winäq rchë nqaʼän jontir ri nqajoʼ? Taqʼalajsaj.

6 Ri kʼo chë nkʼojeʼ pa qajolon, ya riʼ chë xa xuʼ Jehová nkowin nuʼän jontir ri nrajoʼ, majun achkë nqʼatö rchë. Reʼ rma chë yë ryä bʼanayon jontir ri kʼo, kʼo ronojel uchuqʼaʼ pa ruqʼaʼ chqä rajaw ri kaj chqä Ruwachʼulew (1 Timoteo 1:17; Apocalipsis 4:11). David, ri qʼatöy tzij, xqʼalajsaj chë xa xuʼ Jehová nüm ruqʼij chqä rukʼojlen * (taskʼij ruwäch 1 Crónicas 29:11, 12 chpan ri nota). Reʼ nukʼüt chqawäch chë tapeʼ ri ángeles chqä ri winäq yekowin nkichaʼ achkë nkiʼän, kʼo chë nkiyaʼ pa kijolon chë pa ruqʼaʼ Jehová kʼo wä ri nuʼij achkë ri ütz chqä ri itzel. Ya riʼ wä xuʼän pä pa naʼäy taq xekʼojeʼ pä ri winäq chwäch le Ruwachʼulew.

7. Taʼij jujun ri ruqʼaton Jehová pa qawiʼ ri nkiyaʼ kiʼkʼuxlal chqë.

7 Tapeʼ Jehová xuyaʼ qʼij chkë Adán y Eva rchë xkichaʼ ri xkiʼän, kʼo na wä chqä xuqʼät pa kiwiʼ. Jun tzʼetbʼäl, rchë xekʼaseʼ kʼo chë xkijqʼaj ruxlaʼ yaʼ, xewaʼ chqä xewär. Tapeʼ ronojel qʼij xkiʼän riʼ ma xuʼän ta chë xebʼison, xa kiʼkʼuxlal xuyaʼ chkë (Salmo 104:14, 15; Eclesiastés 3:12, 13). ¿Tapeʼ kan jaʼäl nqanaʼ röj taq nqatäj ri más nqa chqawäch, nqajqʼaj chʼajchʼöj ruxlaʼ yaʼ o taq jaʼäl yojwär? Taq nqaʼän riʼ ma nqanaʼ ta chë achiʼel ta yojxmïl o jun ejqaʼn kʼo chqij. Pa rukʼexel riʼ, xa nuyaʼ kiʼkʼuxlal chqë. Ke riʼ na wä chqä xkinaʼ Adán y Eva.

8. ¿Achkë xuʼij Jehová chkë Adán y Eva ri kʼo chë nkiʼän, chqä achkë rma?

8 Jehová xuʼij chkë Adán y Eva chë kʼo chë nkichajij chqä nkinujsaj ruwäch  le Ruwachʼulew (Génesis 1:28). ¿Xuyaʼ komä bʼis pa kan ri xuʼij Jehová chkë? Manä. Rkʼë riʼ xa xuyaʼ qʼij chë jontir winäq nkiʼän che rä le Ruwachʼulew jun kotzʼijaläj ulew, ri akuchï xkekʼaseʼ ri winäq xtbʼä qʼij xtbʼä säq. Ya riʼ ruraybʼal Dios (Isaías 45:18). Komä, ri winäq ri nkichʼöbʼ chë ma yekʼuleʼ ta o ri yekʼulan chik ye kʼa ma nkajoʼ ta yekʼojeʼ kalkʼwal, ma najin ta nkiqʼäj ri xuʼij qa Dios pa naʼäy. Ye kʼa, tapeʼ kʼo kʼayewal nkʼän pä pa kiwiʼ, ye kʼïy winäq yekʼuleʼ chqä nkʼojeʼ kalkʼwal (1 Corintios 7:36-38). ¿Achkë rma nkiʼän riʼ? Rma we ronojel ütz nuʼän chkiwäch, reʼ nuyaʼ kiʼkʼuxlal chkë (Salmo 127:3). Achiʼel nqatzʼët, Adán y Eva xekowin ta xkinaʼ kiʼkʼuxlal xbʼä qʼij xbʼä säq.

¿ACHKË RUBʼANIK XKʼIS RI KANTZIJ KIʼKʼUXLAL?

9. ¿Kan xqʼax komä ruwiʼ ri xuʼij Jehová chkë Adán y Eva chpan Génesis 2:17?

9 Jehová kʼo chik jun xuʼij chkë Adán y Eva ri kʼo chë nkiʼän, chqä xuʼij chkë achkë kʼayewal xtkïl we ma xtkinmaj ta tzij. Ryä xuʼij: «Ye kʼa ri cheʼ rchë ri etamabʼäl chrij ri ütz chqä ri itzel, ma tatäj ruwäch. Rma ri qʼij ri xtatäj ruwäch, kantzij na wä chë xkakäm» (Génesis 2:17). ¿Kan xqʼax komä ruwiʼ ri xuʼij Jehová chë kʼo chë nkiʼän? ¿Xuqʼät komä kiʼkʼuxlal chkiwäch? Manä. Ye kʼo winäq ri nkinukʼuj bʼaʼ ri nuʼij le Biblia nkiʼij chë ri xbʼix chkë Adán y Eva ma kʼayew ta naʼän. Jun chkë ryeʼ nuʼij chë ri Génesis 2:16 chqä 17 nukʼüt chë xa xuʼ Dios retaman ri ütz chkë ri winäq chqä ri ma ütz ta. Rchë nkinaʼ kiʼkʼuxlal kʼo chë nkikʼuqbʼaʼ kikʼuʼx chrij Dios chqä nkinmaj rutzij. We ma nkiʼän ta riʼ, kʼo chë yë ryeʼ yechʼobʼö achkë ri ütz chqä ri ma ütz ta nkiʼän. Reʼ kʼayew nuʼän chkiwäch rma ma pa kiqʼaʼ ta ri winäq yaʼon wä rchë nkiʼän riʼ.

Ri xkichaʼ Adán y Eva xa kʼayewal xukʼän pä pa kiwiʼ jontir kalkʼwal. (Tatzʼetaʼ ri peraj 9 kʼa 12).

10. ¿Junan komä ri nachaʼ ri nawajoʼ naʼän rkʼë ri nachaʼ achkë ütz chqä ma ütz ta? Taqʼalajsaj.

10 Ye kʼïy winäq nkiʼij chë ri xuʼij Jehová che rä Adán, xa rchë ma xuyaʼ ta qʼij che rä rchë nchaʼ ri nrajoʼ nuʼän. Ye kʼa ma ke riʼ ta. Ri nyaʼöx pa aqʼaʼ rchë nachaʼ ri nawajoʼ naʼän ma junan ta rkʼë ri nyaʼöx pa aqʼaʼ ri nachaʼ achkë ütz chqä ma ütz ta. Adán y Eva xyaʼöx wä qʼij chkë rchë nkichaʼ we nkinmaj rutzij Dios o manä. Ye kʼa xa xuʼ pa ruqʼaʼ Jehová kʼo wä rchë nuʼij achkë ütz chqä ri ma ütz ta. Ya riʼ wä xel chë tzij ri «cheʼ rchë ri etamabʼäl chrij ri ütz chqä ri itzel» ri kʼo wä pa jardín de Edén (Génesis 2:9). Kʼo chë nqʼax chqawäch chë röj winäq ma junan ta qachʼobʼonïk rkʼë Jehová, rma riʼ ma ronojel ta mul nqatamaj achkë kʼayewal o achkë utzil nukʼän pä pa qawiʼ ri xtqachaʼ xtqaʼän. Tapeʼ ütz ütz nqachʼöbʼ ri nqaʼän, kʼïy mul xa tijoj poqonal, kʼayewal o kamïk nukʼän pä pa qawiʼ (Proverbios 14:12). Rkʼë ri xuʼij Jehová chkë Adán y Eva najin wä nukʼüt chkiwäch chë rchë nkïl ri kantzij kiʼkʼuxlal, kʼo chë nkinmaj rutzij ryä. ¿Achkë xkichaʼ xkiʼän ryeʼ?

11, 12. ¿Achkë rma xukʼän pä kʼayewal pa kiwiʼ ri xkiʼän Adán y Eva? Tayaʼ jun tzʼetbʼäl.

11 Adán y Eva ma xkinmaj ta rutzij Jehová, ya riʼ xkichaʼ xkiʼän. Eva ma xkowin ta xuqʼät riʼ chwäch ri xutzüj Satanás che rä taq xuʼij: «Xtjaqatäj kʼa runaqʼ iwäch chqä xkixok kʼa achiʼel Dios, xtqʼalajin chiwäch achkë ri ütz chqä  ri itzel» (Génesis 3:5). Ye kʼa, ¿xkïl komä más kiʼkʼuxlal Adán y Eva? Manä. Chqä ma xbʼanatäj ta ri xutzüj Satanás chkë. Ryeʼ xqʼalajin na wä chkiwäch chë ri ma xkinmaj ta rutzij Dios xa kʼayewal xukʼän pä pa kiwiʼ (Génesis 3:16-19). ¿Achkë rma? Rma Jehová ma xuyaʼ ta pa kiqʼaʼ ri winäq rchë yë ryeʼ yebʼin achkë ütz chqä achkë ma ütz ta * (taskʼij ruwäch Jeremías 10:23 chpan ri nota).

12 Reʼ junan bʼaʼ rkʼë jun winäq ri nukʼwaj jun avión. Rchë ütz ruwäch napon akuchï kʼo chë napon wä, kʼo chë nkʼwaj ri bʼey bʼin che rä. Nkowin nuʼän reʼ rkʼë kitoʼik ri samajbʼäl ye kʼo chpan ri avión. Chqä nkʼatzin nunmaj kitzij ri samajelaʼ ri yebʼin akuchï kʼo chë nxikʼan wä, ajän ntel äl chqä ajän ntzolin chwäch le Ruwachʼulew. We ma nunmaj ta tzij chqä xa bʼa akuchï nxikʼan wä, rkʼë jubʼaʼ xtrïl kʼayewal. Ke riʼ bʼaʼ xbʼanatäj kikʼë Adán y Eva. Ryeʼ ma xkajoʼ ta xukʼwäx kibʼey rma Dios. Reʼ xuʼän chë ri mak chqä ri kamïk xpë pa kiwiʼ ryeʼ chqä pa kiwiʼ jontir kalkʼwal (Romanos 5:12). Rma ma xkiyaʼ ta qʼij chë Dios xukʼwaj kibʼey, xkʼis ri kantzij kiʼkʼuxlal.

¿ACHKË KʼO CHË NQAʼÄN RCHË NQÏL RI KANTZIJ KIʼKʼUXLAL?

13, 14. ¿Achkë rubʼanik nqïl ri kantzij kiʼkʼuxlal?

13 Ye kʼïy winäq nkichʼöbʼ chë más ütz xkebʼä pa kikʼaslemal, we más nyaʼöx qʼij chkë rchë nkiʼän ri nkajoʼ. ¿Kantzij komä chë ke riʼ nbʼanatäj? Kantzij na wä chë ri nyaʼöx qʼij chawä rchë naʼän ri nawajoʼ kʼïy utzil nuyaʼ pa awiʼ. Ye kʼa, ¿achkë ta komä kibʼanon ri winäq xa ta majun nqʼatö kichë? Jun enciclopedia nuʼij: «Ri pixaʼ nuyaʼ jun qʼatbʼäl tzij kan kʼayew nqʼax chqawäch, rma kʼo bʼanobʼäl ri nuyaʼ qʼij chkë ri winäq nkiʼän, ye  kʼa kʼo chik jujun xa yeruqʼät chubʼanik». Kantzij na wä chë reʼ kan kʼayew. Xa xuʼ kojchʼobʼon chrij ri pa mil pixaʼ kibʼanon ri winäq, chqä kan pa mil abogados chqä jueces yekʼatzin rchë yeqʼalajsäx chqä yesmajïx ri pixaʼ riʼ.

14 Ye kʼa Jesús xukʼüt jun rubʼanik rchë ma kʼayew ta nqïl ri kantzij kiʼkʼuxlal. Ryä xuʼij: ‹We rïx kan xkixkʼojeʼ jaʼäl chpan ri nuchʼaʼäl, kan xkixok kʼa kantzij tzeqelbʼëy wchë. Xtitamaj kʼa chqä achkë ri qäs kantzij; y ri qäs kantzij xtuʼän kʼa chiwä chë xkixtotäj chwäch ronojel› (Juan 8:31, 32). Rchë nqasmajij re naʼoj reʼ, kʼo chë nqaʼän reʼ: Naʼäy, nqanmaj ri xukʼüt qa Jesús. Rukaʼn, yoj ok rutzeqelbʼëy. We xtqaʼän riʼ xtqanaʼ ri kantzij kiʼkʼuxlal. ¿Achkë rma? Jesús xuʼij: ‹Konojel kʼa winäq ri yemakun, kan nqʼalajin chë ye xmïl pa ruqʼaʼ ri mak›. Chqä xuʼij: ‹We rïn ri Kʼajolaxel ri yikolö iwchë pa ruqʼaʼ ri mak, qäs kantzij wä chë xkixtotäj chwäch ronojel› (Juan 8:34, 36).

15. ¿Ajän xtqïl ri kantzij kiʼkʼuxlal chqä achkë rma?

15 Jesús najin wä ntzjon chrij ri yojtotäj pa ruqʼaʼ ri kʼayewal ri yojruxmon jontir winäq: ri mak. Ri mak ma xa xuʼ ta nuʼän chqë chë nqaʼän ri itzel, chqä yojruqʼät chubʼanik ri ütz o yojruqʼät rchë ma nqaʼän ta ri yojkowin nqaʼän. Rma riʼ nqaʼij chë ri mak yojruxmon. Reʼ nuʼän chqë chë ma kiʼ ta qakʼuʼx, nqatäj poqön chqä, pa rukʼisbʼäl, yojkäm (Romanos 6:23). Ri apóstol Pablo xunaʼ achkë ntel chë tzij ri yaxmeʼ pa ruqʼaʼ ri mak (taskʼij ruwäch Romanos 7:21-25). Kantzij na wä, kʼa yë taq xkojkolotäj pa ruqʼaʼ ri mak, kʼa riʼ xtqanaʼ ri kantzij kiʼkʼuxlal ri xkitzʼlaʼ Adán y Eva.

16. ¿Achkë najowatäj rchë nqïl ri kantzij kolotajïk?

16 Taq Jesús xuʼij chë kojkʼojeʼ chpan ruchʼaʼäl, xrajoʼ xuʼij chë nkʼatzin nqasmajij jujun naʼoj ri yojrutoʼ rchë yojkolotäj. Röj ri nimanelaʼ, ri qajachon chik qakʼaslemal pa ruqʼaʼ Dios, ma nqaʼän ta chik ri nqarayij röj, xa qayaʼon qʼij chë yë Jesús nbʼin chqë achkë ri kʼo chë nqaʼän (Mateo 16:24). Achiʼel xuʼij qa ryä, xtqanaʼ ri kantzij kolotajïk taq xtqïl jontir utzil rma rukʼaslemal xuyaʼ pa kamïk.

17. a) ¿Achkë qäs xtyaʼö ri kiʼkʼuxlal chqë? b) ¿Achkë xtqatzʼët chpan ri jun chik tzijonem?

17 Taq nqasmajij ri xukʼüt qa Jesús, nuʼän chë nqanaʼ kiʼkʼuxlal. Chqä yojrutoʼ rchë yojsolotäj pa ruqʼaʼ ri mak chqä ri kamïk (taskʼij ruwäch Romanos 8:1, 2, 20, 21). Chpan ri jun chik tzijonem xtqatzʼët chë ri xtqachaʼ xtqaʼän pa qakʼaslemal, kʼo chë nuyaʼ ruqʼij rukʼojlen Jehová, ri Dios ri nyaʼö ri kantzij kiʼkʼuxlal.

^ parr. 6 1 Crónicas 29:11, 12: «Jehová qa-Dios, nimaläj aqʼij chqä akʼojlen. Chqä xa xuʼ rït kʼo ronojel uchuqʼaʼ pa aqʼaʼ. Rma ronojel ri kʼo chkaj chqä chwäch le Ruwachʼulew awchë rït. Awchë rït chqä ri Ajawaren. Rït ri más nüm aqʼij chwäch ronojel. Awkʼë rït npë wä ri bʼeyomäl y ri ruwaqʼijaj. Kan yë rït yaqʼatö tzij pa ruwiʼ ronojel; pa aqʼaʼ rït kʼo ronojel uchuqʼaʼ. Chqä rït yakowin nanimirsaj kiqʼij ri winäq, y nayaʼ kichuqʼaʼ konojel».

^ parr. 11 Jeremías 10:23: «Nu-Dios Jehová, rïn ntaman chë rukʼaslemal jun winäq ma pa ruqʼaʼ ta ryä kʼo wä. Ma yaʼon ta pa ruqʼaʼ rchë nukʼwaj rubʼey».