Yaqʼax chupam ri rupam

Yaqʼax rikʼin ri rucholajem

Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, ¿najin nitäj iqʼij rchë nibʼeqʼiʼ jun samaj pa rutinamit Jehová?

Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, ¿najin nitäj iqʼij rchë nibʼeqʼiʼ jun samaj pa rutinamit Jehová?

«Tayaʼ pa ruqʼaʼ Jehová jontir ri nawajoʼ naʼän, ke riʼ ütz xkabʼä pa akʼaslemal» (PROVERBIOS 16:3).

BʼIX: 135, 144

1-3. a) ¿Achkë kʼayewal kʼo chkiwäch jontir qʼopojiʼ kʼojolaʼ, chqä achoq rkʼë ütz nqajnamaj wä? (Tatzʼetaʼ ri achbʼäl kʼo pä pa naʼäy che rä re tzijonem reʼ). b) ¿Achkë ütz nkiʼän ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ ri ye kʼo chpan rutinamit Jehová?

TACHʼOBʼOʼ chë achiʼel ta yabʼä pa jun nimaqʼij ri janina rejqalen pa jun näj tinamït. Rchë riʼ nkʼatzin na yabʼä pa chʼichʼ. Taq yatapon akuchï ye kʼo ri chʼichʼ, nsäch akʼuʼx rma kan kʼïy winäq chqä kʼïy chʼichʼ ye kʼo. Ye kʼa, rma ataman akuchï kʼo chë yabʼä wä, ma xkajoteʼ ta chpan jun chʼichʼ ri xa jukʼan chik nbʼä wä, xa xkajoteʼ äl chpan jun chʼichʼ ri xkarukʼwaj akuchï achʼobʼon rït.

2 Ri kʼaslemal achiʼel ta ri bʼiʼajinem riʼ, y ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ achiʼel ta ri winäq ye kʼo akuchï yepaʼäl wä ri chʼichʼ. Kantzij na wä chë kʼo mul nsäch kikʼuʼx rma kʼïy ri kʼo chë nkichaʼ pa kikʼaslemal. Ye kʼa, ma kan ta kʼayew xtuʼän chkiwäch we kitaman chik achkë nkajoʼ nkiʼän.

3 Re tzijonem reʼ xkerutoʼ ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ rchë xtkiyaʼ kan chrij ri nqa chwäch Jehová. Reʼ ntel chë tzij chë jontir ri nkiʼän kʼo chë nkitzʼët achkë nuʼij Jehová, achiʼel chrij ri tijonïk pa tijobʼäl, ri samaj xtkiʼän chqä we xkekʼuleʼ o manä. Chqä ntel chë  tzij chë nkʼatzin nkitäj kiqʼij rchë nbʼekiqʼiʼ ri nkajoʼ nkiʼän pa rutinamit Jehová. Ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ ri nkixïkʼ kiʼ rchë nkiyaʼ ruqʼij Jehová, ütz ma nkimestaj ta chë ryä xkerutoʼ rchë ütz xkebʼä pa kikʼaslemal * (taskʼij ruwäch Proverbios 16:3 chpan ri nota).

¿ACHKË RMA KʼO CHË NAYAʼ APÜ CHAWÄCH RI XTAʼÄN PA RUTINAMIT JEHOVÁ?

4. ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tzijonem reʼ?

4 Ri nayaʼ apü chawäch ri xtaʼän pa rutinamit Jehová janina xkarutoʼ. ¿Achkë rma? Chpan re tzijonem reʼ xtqatzʼët oxiʼ rma. Ri naʼäy chqä rukaʼn xtkikʼüt chawäch chë we natäj aqʼij rchë nabʼeqʼiʼ ri nawajoʼ naʼän pa rutinamit Jehová, xkarutoʼ rchë más junan xtuʼän awäch rkʼë. Ri rox xtukʼüt chawäch achkë rma ütz chë kʼa yït koʼöl nachäp rubʼanik ri nqa chwäch Jehová.

5. ¿Achkë ri naʼäy rma ri kʼo chë natäj aqʼij rchë nabʼeqʼiʼ ri nawajoʼ naʼän pa rutinamit Jehová?

5 Ri naʼäy rma ri kʼo chë natäj aqʼij rchë nabʼeqʼiʼ ri nawajoʼ naʼän pa rutinamit Jehová, ya riʼ rchë nakʼüt chwäch chë namatyoxij jontir ri rubʼanon pa awiʼ. Jun rusamajel Dios ojer, xuʼij: «Ütz yojmatyoxin che rä Jehová». Chqä xuʼij: «Rkʼë ronojel ri abʼanon rït Jehová ayaʼon kiʼkʼuxlal pa wan. Rma riʼ rkʼë kiʼkʼuxlal nyaʼ rutzijol ri abʼanon rkʼë aqʼaʼ» (Salmo 92:1, 4). Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, tichʼobʼoʼ jontir ri ruyaʼon Jehová chiwä, achiʼel ri ikʼaslemal, ri Biblia, ri congregación, ri ruyaʼon qʼij chiwä chë itaman ruwäch chqä jun utziläj kʼaslemal chiwäch apü. We niyaʼ pa naʼäy ri nrajoʼ Jehová, ma xa xuʼ ta xtikʼüt chë yixmatyoxin che rä, chqä xkixrutoʼ rchë más junan xtuʼän iwäch rkʼë.

6. a) ¿Achkë rubʼanik nutoʼ ri awachbʼilanïk rkʼë Jehová ri nachʼöbʼ apü ri nawajoʼ naʼän pa rutinamit? b) ¿Achkë ütz nkiyaʼ apü chkiwäch nkiʼän ri akʼalaʼ?

6 Ri rukaʼn rma, ya riʼ chë taq rït yasamäj rchë nabʼeqʼiʼ ri nawajoʼ naʼän pa rutinamit Jehová, najin naʼän ri nqa chwäch ryä. Reʼ xtukowirsaj chqä awachbʼilanïk rkʼë. Ri apóstol Pablo xuʼij reʼ: ‹Ri Dios kan choj wä, y rma riʼ ma xtumestaj ta ri samaj ri ibʼanon. Ri Dios retaman chë rïx niwajoʼ ryä› (Hebreos 6:10). Ma rma ta chë kʼa yït koʼöl ma yakowin ta nachʼöbʼ apü ri nawajoʼ naʼän. Christine kʼo wä 10 rujunaʼ taq xuyaʼ chwäch chë ronojel mul yeruskʼij chkipan ri qawuj ri peraj: «Rukʼaslemal jun winäq». Toby, taq kʼa riʼ wä 12 rujunaʼ chqä majanä wä tqasäx pa yaʼ, xuyaʼ chwäch chë nukʼïs ruskʼixik le Biblia. Maxim kʼa ri wä 11 rujunaʼ taq xqasäx pa yaʼ y Noemi, ri ranaʼ, 10. Rma ryeʼ nkajoʼ wä yebʼä pa Betel, xkitäj kiqʼij rchë xkiʼän ri najowatäj. Chqä rchë ma xkimestaj ta riʼ, xkiyaʼ jun solicitud rchë Betel chwäch jun xan rchë kachoch. Y rït, ¿achkë rma ma yachʼobʼon ta chkij jujun samaj ri yebʼan pa rutinamit Jehová y natäj aqʼij rchë yabʼeqʼiʼ? (Taskʼij ruwäch Filipenses 1:10, 11).

7, 8. a) ¿Achkë rma ri nayaʼ apü chawäch ri nawajoʼ naʼän, yarutoʼ rchë ma kan ta kʼayew xtuʼän chawäch xtachaʼ ri ütz? b) ¿Achkë rma ya Damaris ma xrajoʼ ta xbʼä pa universidad?

7 Tqatzʼetaʼ ri rox rma ri kʼo chë natäj aqʼij rchë nabʼeqʼiʼ ri nawajoʼ naʼän. Taq najin yakʼïy pä kʼo chë nachaʼ achkë tijonïk xtakʼwaj, akuchï xkasamäj wä o achkë chik na jun. Nachaʼ ri nawajoʼ naʼän achiʼel ta nabʼewilaʼ kaʼiʼ bʼey y kʼo che nachaʼ ri xkarukʼwaj akuchï nawajoʼ rït. We ataman chik akuchï yabʼä wä, ma kan ta kʼayew chik xtuʼän chawäch xtachaʼ achkë bʼey xtakʼwaj. Ke riʼ chqä nbʼanatäj rkʼë akʼaslemal. Taq ataman chik achkë nawajoʼ naʼän, ma kan ta kʼayew chik xtuʼän chawäch xtachaʼ ri más ütz. Proverbios 21:5 nuʼij chë taq jun winäq nuchʼöbʼ  apü achkë xtuʼän, ütz xtbʼä pa rukʼaslemal. We xtachäp yän rusamajxik ri nawajoʼ nabʼeqʼiʼ, más chanin xtawïl utzil. Ya riʼ xbʼanatäj rkʼë jun qʼopoj rubʼiniʼan Damaris. Ryä kʼo chë xchaʼ ri xuʼän pa rukʼaslemal.

8 Taq ya Damaris xkʼïs ri diversificado, xbʼix che rä chë xttoj jontir rutjonïk chrij Derecho pa Universidad. Xbʼix riʼ che rä rma ryä jun utziläj tijoxel. Ye kʼa pa rukʼexel xchaʼ ri xtzuj che rä, xa xchaʼ jun samaj ri jubʼaʼ ok ntoj che rä. ¿Achkë rma? Ryä nuʼij: «Kan nyaʼon wä chwäch wan chë yinok precursora. Rchë riʼ kʼo wä chë nkanuj jun nsamäj ri xa rchë nikʼajtaʼq taq qʼij. Xa ta xintjoj wiʼ chrij Derecho, xikowin ta xinchʼäk kʼïy pwäq. Ye kʼa kʼo ta chë xisamäj más». Komä, ya Damaris 20 chik junaʼ kʼo chpan ri precursorado. Ryä ma rutzolin ta riʼ rma ri xchaʼ taq kʼa qʼopoj na. Ryä nuʼij: «Pa nusamaj, yenwïl ye kʼïy abogados ri nkiʼän ri samaj ri xinbʼän ta rïn xa ta xintjoj wiʼ chrij Derecho. Ye kʼa ye kʼïy chkë ryeʼ ma kiʼ ta kikʼuʼx rkʼë kisamaj. Rma rïn xinok precursora ma wilon ta ri kʼayewal kilon ryeʼ, xa janina kiʼ nukʼuʼx rma kʼïy junaʼ nyaʼon pä ruqʼij Jehová».

9. ¿Achkë rma nkʼatzin nqaʼij chkë ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ chë ütz ri samaj najin nkiʼän?

9 Chwäch ronojel Ruwachʼulew, pa mil chkë qʼopojiʼ kʼojolaʼ rkʼë ronojel kan nkiyaʼ ruqʼij Jehová chqä tajin yesamäj chrij ri nkajoʼ nbʼekiqʼiʼ pa rutinamit. Rma riʼ nkʼatzin nqaʼij chkë chë ütz yeʼajin che rä. Ri nkiʼän riʼ nyaʼ kiʼkʼuxlal chkë chqä nkikʼüt chë nkiyaʼ qʼij che yë Jehová nukʼwan kibʼey. Achiʼel chrij ri tijonïk, ri samaj chqä we xkekʼuleʼ o manä. Salomón, ri qʼatöy tzij, xuʼij chë tqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij Jehová rkʼë ronojel qan. Chqä xuʼij: «Jontir ri xtawajoʼ xtaʼän, takʼutuj atoʼik che rä Jehová. Y ryä xtukʼüt chawäch achkë bʼey xtakʼwaj» (Proverbios 3:5, 6). Ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ janina kiqʼij chwäch Jehová. Ryä janina yerajoʼ, rma riʼ yeruchajij, nukʼwaj kibʼey chqä yerutoʼ.

ÜTZ ÜTZ TATJOJ AWIʼ RCHË NATZJOJ LE BIBLIA

10. a) ¿Achkë rma kʼo chë nayaʼ ruqʼij rutzjoxik le Biblia? b) ¿Achkë xkatoʼö rchë más ütz xtuʼän chawäch xtatzjoj Ruchʼaʼäl Dios?

10 We jun qʼopoj o kʼajol nrajoʼ nuʼän ri nqa chwäch Jehová, kʼo chë nutzjoj le Biblia. Jesús xuʼij: ‹Rajwaxik chë ntzijöx na naʼäy ri loqʼoläj chʼaʼäl ri nyaʼö kolotajïk› (Marcos 13:10). Nqʼalajin kʼa chë ri samaj riʼ nkʼatzin chë nbʼan yän y kʼo chë nayaʼ ruqʼij. Rma riʼ, ¿ayaʼon chawäch chë xtayaʼ más aqʼij rchë natzjoj Ruchʼaʼäl Dios? O ¿achʼobʼon rij ri precursorado? Ye kʼa, ¿achkë ütz naʼän we ma kan ta nqa chawäch natzjoj Ruchʼaʼäl Dios? Chqä, ¿achkë xkatoʼö rchë más ütz xtuʼän chawäch xtatzjoj Ruchʼaʼäl Dios? Ütz naʼän reʼ: ütz ütz tatjoj awiʼ chqä ronojel mul tatzjoj chkë ri winäq ri ataman. We xtaʼän riʼ xtanaʼ kiʼkʼuxlal.

¿Achkë rubʼanik natjoj awiʼ rchë natzjoj le Biblia chkë ri winäq? (Tatzʼetaʼ ri peraj 11 chqä 12).

11, 12. a) ¿Achkë ütz nkiʼän ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ rchë nkitjoj kiʼ rchë nkitzjoj le Biblia? b) ¿Achkë rubʼanik xutzjoj Ruchʼaʼäl Dios jun kʼajol pa tijobʼäl?

11 Naʼäy, ütz tatjoj awiʼ rchë yeʼaqʼalajsaj kʼutunïk ri rkʼë jubʼaʼ nkiʼän chawä pa tijobʼäl, achiʼel reʼ: ¿Achkë rma nanmaj chë kʼo jun Dios?. Pa jw.org nawïl atoʼik rchë yeʼaqʼalajsaj kʼutunïk. Katok chpan ri peraj ENSEÑANZAS BÍBLICAS > JÓVENES > PONLO POR ESCRITO. Chriʼ xtawïl jun toʼïk rubʼiniʼan «¿Qué razones tengo para creer en Dios?». Reʼ xkarutoʼ rchë xtawïl rubʼanik xtaqʼalajsaj ri kʼutunïk. Chwäch ri peraj riʼ xkeʼawïl re oxiʼ textos reʼ: Hebreos 3:4, Romanos 1:20 chqä Salmo 139:14. Reʼ ütz yeʼaksaj rchë xtaqʼalajsaj ri kʼutunïk. Chpan chqä ri peraj riʼ xkeʼawïl más toʼïk rchë yeʼaqʼalajsaj nikʼaj chik kʼutunïk (taskʼij ruwäch 1 Pedro 3:15).

12 Ütz naʼij chkë awachiʼil chë tkitzʼetaʼ  achkë kʼo chpan ri jw.org. Ya riʼ xuʼän jun kʼajol rubʼiniʼan Luca taq pa rutijobʼäl najin wä yetzjon chkij ye kʼïy religiones. Ryä xutzʼët chë ri wuj ri najin wä nkiksaj, ma kan ta ütz nchʼö chkij ri testigos de Jehová. Tapeʼ ruxiʼin bʼa riʼ, xukʼutuj qʼij che rä rutijonel chë nuqʼalajsaj achkë rma ri wuj ma kan ta tzij nuʼij. Luca xqʼalajsaj chkiwäch jontir rachiʼil ri nunmaj chqä xukʼüt chkiwäch achkë kʼo chpan ri jw.org. Ri tijonel xuʼij chkë jontir ri tijoxelaʼ chë tkitzʼetaʼ ri video Man nkʼatzin ta yachʼayon richin natoʼ awiʼ. Luca janina xel rukʼuʼx rma xkowin xutzjoj Ruchʼaʼäl Dios chkiwäch rachiʼil.

13. ¿Achkë rma ütz chë ma nayaʼ ta qʼij chë ri kʼayewal yatkiqʼät rchë natzjoj Ruchʼaʼäl Dios?

13 Ma tayaʼ qʼij chë ri kʼayewal xkeʼawïl pa akʼaslemal xtkiʼän chawä chë ma xkeʼaqʼiʼ ta ri nawajoʼ naʼän, xa taxikʼaʼ awiʼ (2 Timoteo 4:2). Ya riʼ xuʼän ya Katharina. Taq kʼa riʼ wä 17 rujunaʼ, xuyaʼ chwäch chë nutzjoj le Biblia chkë jontir rachiʼil pa samaj. Jun chkë ri rachiʼil kʼïy mul xuyöqʼ, yë kʼa ryä ma xuxiʼij ta riʼ. Hans, jun chkë rachiʼil, janina wä xqa chwäch rma ryä kan ütz runaʼoj. Rma riʼ Hans xuchäp ruskʼixik kiwäch qawuj, xukʼutuj jun rutjonïk chrij le Biblia chqä xqasäx pa yaʼ. Ya Katharina, rma xujäl rachoch, majun xtamaj ta chrij riʼ. Oxlajuj junaʼ chrij riʼ, taq kʼo wä pa Salón del Reino kikʼë ru-familia, xel rukʼuʼx xutzʼët chë yë Hans xtyaʼö ri tzijonem. Xbʼanatäj reʼ rma ryä ma xuxiʼij ta riʼ xutzjoj Ruchʼaʼäl Dios chkë rachiʼil.

MA TAYAʼ QʼIJ CHË NBʼÄ AKʼUʼX CHRIJ RI MAJUN REJQALEN

14, 15. a) ¿Achkë kʼo chë nkʼojeʼ pa ajolon taq awachiʼil nkajoʼ naʼän ri nkiʼän ryeʼ? b) ¿Achkë ütz naʼän rchë ma yaqa ta pa kiqʼaʼ ri awachiʼil?

14 Chpan re tzijonem reʼ qatzʼeton pä chë ütz nayaʼ awan chrij rubʼanik ri nqa chwäch Jehová. Rkʼë jubʼaʼ ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ, ri junan ajunaʼ kikʼë, más bʼenäq kan chkij ri kʼastanen chqä nkajoʼ chë rït yatok kachiʼil. Ye kʼa rït kʼo na wä jun qʼij xtakʼüt we kantzij nawajoʼ yasamäj pa rutinamit Jehová. Ma tayaʼ qʼij chë ri awachiʼil nkiʼän chawä chë nbʼä akʼuʼx chrij ri majun rejqalen. Tachʼobʼoʼ chik jumul ri tzʼetbʼäl xqatzjoj qa pa naʼäy. Majun ta wä jun winäq xtjoteʼ pa jun chʼichʼ  xa rma nutzʼët chë ri yebʼenäq chpan achiʼel ta nimaqʼij ye kʼo.

15 ¿Achkë ütz naʼän rchë ma yaqa ta pa kiqʼaʼ ri awachiʼil? Ma kabʼä ta kikʼë ri akuchï ataman chë rkʼë jubʼaʼ xa xkatzaq pa kiqʼaʼ (Proverbios 22:3). Chqä ütz yachʼobʼon chrij ri kʼayewal nawïl we naʼän itzel taq bʼanobʼäl (Gálatas 6:7). Jun chik ri xkatoʼö, ya riʼ nkʼojeʼ pa ajolon chë nkʼatzin yatoʼöx kimä nikʼaj chik qachʼalal. We rït kiʼ akʼuʼx xtakʼän ri toʼïk xtkiyaʼ ri ateʼ atataʼ chawä chqä ri nikʼaj chik qachʼalal ri kʼuqül kikʼuʼx pa ruchʼaʼäl Dios, xtakʼüt chë naqasaj awiʼ (taskʼij ruwäch 1 Pedro 5:5, 6).

16. Tayaʼ jun tzʼetbʼäl ri nukʼüt achkë rma nkʼatzin naqasaj awiʼ.

16 Tqatzʼetaʼ ri xbʼanatäj rkʼë Christoph. Ryä xuqasaj riʼ chqä xusmajij ri pixaʼ xyaʼöx che rä. Taq kʼa riʼ bʼaʼ tqasäx pa yaʼ, xbʼä pa jun jay akuchï yekiʼän ejercicio ri winäq. Chriʼ, nikʼaj chik kʼojolaʼ xkiʼij che rä chë tetzʼan kikʼë. Ryä xutzjoj riʼ che rä jun ukʼwäy bʼey pa congregación. Ri ukʼwäy bʼey riʼ xuʼij che rä chë naʼäy tuchʼobʼoʼ rij ri kʼayewal, achiʼel ri raynïk chrij ri yachʼakon. Tapeʼ ke riʼ, Christoph xuyüj riʼ kikʼë. Taq xeqʼax ri qʼij, ryä xutzʼët chë ri atzʼanen riʼ kʼo chʼayonïk chpan. Ryä xutzjoj riʼ chkë ri ukʼwäy taq bʼey, y jontir xkitoʼ rkʼë ri naʼoj ye kʼo chpan le Biblia. Ryä nuʼij: «Jehová xerutäq pä ri qachʼalal rchë xinkitoʼ. Tapeʼ xiyalöj na bʼaʼ chpan ri atzʼanen, pa rukʼisbʼäl xinmaj rutzij». ¿Naqasaj awiʼ rït taq nyaʼöx jun pixaʼ chawä?

17, 18. a) ¿Achkë nrajoʼ Jehová chë nkinaʼ ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ? b) ¿Achkë ütz naʼän chë, tapeʼ xtbʼä ajunaʼ, kiʼ akʼuʼx nanaʼ? Tayaʼ jun tzʼetbʼäl.

17 Jehová nrajoʼ chë rïx, qʼopojiʼ kʼojolaʼ, ninaʼ kiʼkʼuxlal pa ikʼaslemal (Eclesiastés 11:9). Chpan re tzijonem reʼ xqatzʼët chë rchë nawïl kiʼkʼuxlal pa akʼaslemal, nkʼatzin nayaʼ awan chrij ri nawajoʼ nabʼeqʼiʼ pa rutinamit Jehová, chqä nayaʼ qʼij chë yë ryä nukʼwan abʼey. We más chanin xtasmajij reʼ, más chanin xtatzʼët achkë rubʼanik Jehová xtukʼwaj abʼey, xkaruchajij chqä xtuyaʼ utzil pa awiʼ. Tachʼobʼoʼ kij ri pixaʼ nuyaʼ Jehová chawä chpan le Biblia, chqä tabʼanaʼ ri nkiʼij re tzij reʼ: «Tnatäj kʼa ri Dios chawä komä ri kʼa yït akʼal» (Eclesiastés 12:1).

18 Ma tamestaj chë ma ronojel ta mul yït qʼopoj o kʼajol. Kʼa xtanaʼ, ya xbʼä ajunaʼ. Ye kʼo achiʼaʼ chqä ixoqiʼ yebʼison rma ma ütz ta xkichaʼ pa kikʼaslemal. Ye kʼa ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ ri nkiyaʼ kan chrij ri samaj pa rutinamit Jehová, kiʼ kikʼuʼx xtkinaʼ tapeʼ xtbʼä kijunaʼ. Ya riʼ nunaʼ ya Mirjana. Taq ryä kʼa qʼopoj na, xok jun utziläj deportista. Rma riʼ xkiskʼij rchë xok chpan jun atzʼanen akuchï yeʼapon ye kʼïy winäq ri yepetenäq jalajöj tinamït. Ye kʼa ryä xuchaʼ nuksaj rukʼaslemal rchë nuʼän ri nqa chwäch Jehová. Komä qʼaxnäq chik más 30 junaʼ y che kaʼiʼ rkʼë rachijil najin na nkiksaj kikʼaslemal rchë nkiyaʼ ruqʼij Jehová. Ryä nuʼij: «Ri ntamatäj awäch, ri nkʼojeʼ uchuqʼaʼ pa aqʼaʼ chqä ri nachʼäk kʼïy pwäq, majun kiqʼij ta chqä xa yebʼekʼis. Ri qäs kan kʼo ruqʼij, ya riʼ nayaʼ ruqʼij Dios chqä yeʼatoʼ ri winäq rchë nkitamaj ruwäch».

19. ¿Achkë utzil xtawïl we xtatäj aqʼij rchë nabʼeqʼiʼ ri nawajoʼ naʼän pa rutinamit Jehová?

19 Ri qʼopojiʼ kʼojolaʼ ri nkiyaʼ ruqʼij Jehová nkʼatzin nqaʼij chkë chë ütz yeʼajin che rä. Rma tapeʼ kʼo kʼayewal kilon, ye kʼïy najin nkitäj kiqʼij rchë nbʼekiqʼiʼ ri nkajoʼ nkiʼän pa rutinamit Jehová. Chqä nkixïkʼ kiʼ rchë nkitzjoj le Biblia chqä ma nkiyaʼ ta qʼij rchë nbʼä kan chrij ri majun rejqalen. Qʼopojiʼ kʼojolaʼ, tkʼojeʼ chwäch iwan chë ri najin niʼän kʼo ruqʼij, chqä chë ri qachʼalal nkajoʼ yixkitoʼ chqä janina yixkiloqʼoqʼej. We xtiyaʼ qʼij chë Jehová xtukʼwan ibʼey, ütz xkixbʼä pa ikʼaslemal.

^ parr. 3 Proverbios 16:3: «Tayaʼ pa ruqʼaʼ Jehová jontir ri nawajoʼ naʼän, ke riʼ ütz xkabʼä pa akʼaslemal».