Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

Advaes Long Famle | Mared

?Olsem Wanem Blong Tokbaot Ol Problem?

?Olsem Wanem Blong Tokbaot Ol Problem?

SAMTING WE I HAD

Taem man no woman blong yu i tokbaot wan problem, ?yu yu harem nogud moa long en blong storian i bitim long stat? Sipos yes, yu save winim problem ya. Be fastaem, yu mas save ol defdefren fasin we ol man mo ol woman oli gat. *

SAMTING WE YU MAS SAVE

Woman i laekem blong tokbaot problem fastaem, bifo we i stretem. Samtaem toktok nomo i samting we oli nidim, blong stretem wan problem.

“Mi harem gud taem mi tokbaot ol filing blong mi, mo mi save se man blong mi i kasemsave long mi. Sam minit nomo afta we mitufala i storian, mi mi harem gud bakegen.”—Sera. *

“Mi no save fogetem wan problem, sipos mi no talemaot filing blong mi long man blong mi. Taem mi tokbaot problem ya, mi no moa save tingbaot bakegen.”—Jin.

“Toktok i olsem wok blong wan polis. Taem mi toktok, i olsem se mi stap kasemsave moa long stamba blong problem.”—Lidia.

Man i tingbaot oltaem blong stretem wan problem. Hemia i tru, from taem man i stretem wan problem hem i harem se hem i gat wok blong mekem. Mo hem i soemaot long woman blong hem se i save dipen long hem. Taswe, tingting blong ol man i paspas taem ol woman blong olgeta oli no kwik blong agri wetem tingting blong olgeta. Wan man we nem blong hem Krek i talem se “Mi no kasemsave from wanem yu wantem tokbaot wan problem, be yu no wantem harem rod blong stretem.”

Buk ya The Seven Principles for Making Marriage Work i talem se: “Man i mas kasemsave long problem fastaem, bifo i givim advaes. Buk ya i talem tu se, “yu mas mekem woman blong yu i save se yu kasemsave long problem blong hem, bifo we yu tokbaot rod blong stretem problem ya. Plante taem woman blong yu i wantem nomo se yu lesin gud long hem i bitim we yu stretem problem blong hem.”

SAMTING WE YU SAVE MEKEM

Ol hasban: I gud we oltaem yu lesin gud mo yu kasemsave filing blong woman blong yu. Wan hasban we nem blong hem Tomas, i se: “Samtaem, afta we mi lesin long woman blong mi, mi stap tingting se, ‘Mi no winim wan samting nating.’ Be plante taem, hemia nao samting we woman blong mi i nidim, hem i wantem se mi lesin long hem.” Wan hasban we nem blong hem Steven i gat sem tingting, hem i se: “Mi luk se i gud moa blong letem waef blong mi, i talemaot ol filing blong hem i bitim we mi traem katem tok blong hem.” Hem i gohed se: “Plante taem, taem hem i toktok finis, hem i talem se hem i harem gud moa.”

Yu traem mekem olsem: Nekis taem we yu tokbaot wan problem wetem waef blong yu, i gud yu traem blong no givim advaes we waef blong yu i no nidim. Yu lukluk stret long fes blong hem mo yu lesin gud long samting we hem i stap talem. Muvum hed blong yu blong soemaot se yu agri wetem hem. Yu talem bakegen ol impoten tok we hem i talem, blong soemaot se yu kasemsave samting we hem i tokbaot. Wan hasban we nem blong hem Jale, i talem se: “Samtaem woman blong mi i wantem nomo blong mi kasemsave filing blong hem mo mi sapotem hem.”—Rul blong Baebol: Jemes 1:19.

Ol waef: Yu talem stret wanem samting we yu wantem se man blong yu i mekem. Wan woman we nem blong hem Elena, i talem se: “Maet yu ting se man blong yu i save gud samting we yu nidim, be samtaem yu mas talemaot.” Wan woman we nem blong hem Ivet, i se: “Maet yu talem se, ‘Mi harem nogud long wan samting, mo mi wantem se yu lesin long mi. Mi no nidim we yu stretem, be mi wantem yu kasemsave se mi harem olsem wanem.’”

Yu traem mekem olsem: Sipos man blong yu i kwik blong givim advaes, i nogud yu ting se hem i no kasemsave filing blong yu. Be hem i stap traem blong givhan long yu. Wan woman we nem blong hem Esta, i se: “Bitim we mi mi kros, mi traem blong luksave se man blong mi i kea, i wantem lesin, mo hem i wantem givhan long mi.”—Rul blong Baebol: Rom 12:10.

Tugeta: Yumi mekem samting long narafala olsem we yumi wantem se hem i mekem long yumi. Be blong tokbaot gud wan problem, yu mas tingbaot samting we man no woman blong yu i wantem se yu mekem long hem. (1 Korin 10:24) Wan hasban we nem blong hem Mikael, i talem se: “Sipos yu wan hasban, i gud yu rere blong lesin. Mo sipos yu wan waef, i gud se samtaem yu rere blong lesin long ol rod blong stretem wan trabol. Taem wan i mekem samting we narawan i wantem, bambae tugeta i glad.” —Rul blong Baebol: 1 Pita 3:8.

^ haf. 4 Maet haf ya i no stret long evri hasban mo waef. Nating se i olsem, ol advaes ya i save givhan long eni mared man no woman blong oli kasemsave long olgeta, mo oli save toktok gud tugeta.

^ haf. 7 Mifala i jenisim sam nem.