I su junman dilɛ'n i siesielɛ

Kle aniɛn'n

Kɔ i nun yiyilɛ nɲɔn su'n su trele

Kɔ like ng'ɔ o fluwa'n nun'n su trele

Kɔ i nun ndɛ'n su trele

Zoova i Lalofuɛ mun

Wawle

SASAFUƐ TRANWLƐ'N NOVAMBLU 2015

 NDƐ NG’Ɔ KLƐ FLUWA’N SU’N | ?WAFA SƐ YƐ ƝANMIƐN BU ALƐ KUNLƐ’N NIƆN?

Wafa nga Ɲanmiɛn buli alɛ kunlɛ’n Izraɛlifuɛ’m be blɛ su’n

Wafa nga Ɲanmiɛn buli alɛ kunlɛ’n Izraɛlifuɛ’m be blɛ su’n

Laa’n, Izraɛlifuɛ mɔ be ti Ɲanmiɛn i nvle’n, be trannin Ezipti mɛn’n nun. Blɛ sɔ’n nun’n, Eziptifuɛ’m be kleli be ɲrɛnnɛn dan. Izraɛlifuɛ’m be srɛli Ɲanmiɛn titi kɛ ɔ de be. (Ezipt Lɔ Tulɛ 1:13, 14) Be srɛli i sɔ afuɛ kpanngban kpa. Sanngɛ, kɛ Ɲanmiɛn i blɛ liɛ’n juli’n, yɛ ɔ ko deli be ɔ. (Ezipt Lɔ Tulɛ 3:7-10) Biblu’n kle kɛ Ɲanmiɛn bɔbɔ nin Eziptifuɛ’m be kunnin. Ɔ fali ɲrɛnnɛn fanunfanun yili i Eziptifuɛ’m be su. Kpɛkun, i agualiɛ su’n, ɔ nunnunnin Ezipti famiɛn’n nin i sonja mun jenvie’n nun. (Jue Mun 136:15) Ɲanmiɛn Zoova kunnin i nvle nunfuɛ’m be ti alɛ. I lɛ’n nun’n, ɔ kleli kɛ ɔ ti “alɛ kunfuɛ, ɔ ti safunyrɛn.”—Ezipt Lɔ Tulɛ 15:3, 4.

 Sɛ Ɲanmiɛn nin Eziptifuɛ’m be kunnin’n, i sɔ’n kle kɛ alɛ kunlɛ wie’m be ti i klun su. Blɛ wie nun’n, ɔ seli Izraɛlifuɛ mun kɛ be nin nvle wie’m be kun. I wie yɛle Kanaanfuɛ’m be liɛ’n. Sran sɔ’m be klunwi nin be ayeliɛ tɛtɛ’n ti’n, Ɲanmiɛn seli Izraɛlifuɛ mun kɛ be nin be kun. (Mmla’n 9:5; 20:17, 18) Asa ekun’n, kɛ Filistifuɛ’m bé klé Izraɛlifuɛ’m be yalɛ’n, Ɲanmiɛn seli Famiɛn Davidi kɛ ɔ nin be kun. Kpɛkun, Ɲanmiɛn bɔbɔ kleli wafa ng’ɔ fata kɛ Davidi nin be kun naan w’a kwla be’n.—2 Samiɛl 5:17-25.

Sa sɔ mɔ Biblu’n kan be ndɛ’n, be kle kɛ, kɛ nvle wie’m be kleli Izraɛlifuɛ’m be yalɛ’n, Ɲanmiɛn mannin Izraɛlifuɛ’m be atin kɛ be nin be kun. Ɔ yoli sɔ naan Izraɛlifuɛ’m be ɲan be ti, naan sran’m b’a kwla su i titi. Alɛ sɔ mɔ Izraɛlifuɛ’m be kunnin be’n, be kle e like nsan.

  1. ƝANMIƐN KUNNGBA CƐ YƐ Ɔ KLE SRAN NG’Ɔ FATA KƐ Ɔ KUN ALƐ’N NIƆN. Cɛn kun’n, nvle kun kunndɛli kɛ ɔ nin Izraɛlifuɛ’m bé kún. Cɛn sɔ’n nun’n, Ɲanmiɛn seli Izraɛlifuɛ mun kɛ: “Nán amun yɛ amún wá kún alɛ nga-ɔ.” Ɲanmiɛn bɔbɔ yɛ ɔ kunnin be ti alɛ ɔ. (2 Be Nyoliɛ 20:17; 32:7, 8) Ɲanmiɛn kunnin Izraɛlifuɛ’m be ti alɛ wie mun ekun. Kɛ Izraɛlifuɛ’m be trannin mɛn nga Ɲanmiɛn seli kɛ ɔ́ fá mán be’n nun’n, Ɲanmiɛn maan be nin be kpɔfuɛ’m be kunnin. Be yoli sɔ naan sran sɔ’m b’a deman be tranwlɛ’n be sa nun.—Mmla’n 7:1, 2; Zozie 10:40.

  2. ƝANMIƐN KUNNGBA CƐ YƐ Ɔ KLE BLƐ NG’Ɔ FATA KƐ BE KUN ALƐ’N NIƆN. Kɛ Izraɛlifuɛ’m be kpɔfuɛ’m bé klé be yalɛ’n, ɔ fata kɛ be minndɛ blɛ ng’ɔ ti Ɲanmiɛn i liɛ’n su’n, naan b’a kun alɛ’n. Ɔ maan, be bɔbɔ be jasoman be kɔman alɛ kunlɛ. Sɛ be yo sɔ’n, Ɲanmiɛn su jranman be sin. Biblu’n kle kɛ, sɛ Ɲanmiɛn w’a seman be kɛ be ko kun alɛ naan be kɔ’n, be kpɔfuɛ’m be kwla be tɛtɛ kpa. *

  3. Ɲanmiɛn nin Kanaanfuɛ’m be kunnin. Sanngɛ, ɔ deli Raabu nin i osufuɛ mun.

    KLUNWIFUƐ BƆBƆ’N, ƝANMIƐN KUNNDƐMAN KƐ Ɔ WU. Ɲanmiɛn Zoova yɛ ɔ yili sran mun ɔn. Ɔ maan, sran’m be nguan’n fin i. (Jue Mun 36:10) Ɲanmiɛn kunndɛman kɛ sran’m be wu. Sanngɛ, sran wie’m be kle be wiengu ɲrɛnnɛn. Yɛ wie liɛ bɔbɔ’n, be kun be wiengu mun. (Jue Mun 37:12, 14) I sɔ’n ti, wie liɛ’n, Ɲanmiɛn mannin Izraɛlifuɛ’m be atin kɛ be nin klunwifuɛ’m be kun. Sanngɛ, ɔ kplinman su kɛ Izraɛlifuɛ’m be kle be kpɔfuɛ’m be ɲrɛnnɛn. Afin, ɔ “si aunnvuɛ.” Yɛ ɔ “faman ya ndɛndɛ.” (Jue Mun 86:15) I wie yɛle kɛ, ɔ seli Izraɛlifuɛ mun kɛ sɛ be nin klɔ kun bé wá kún alɛ’n, maan be dun mmua se lɔfuɛ’m be kɛ: “Amun maan e siesie e afiɛn.” Sɛ klɔ sɔ’n i su fuɛ’m be kplin su’n, be nin be kunman alɛ. (Mmla’n 20:10-13) I sɔ’n kle kɛ, like nga Ɲanmiɛn kunndɛ’n, “nɛ́n i yɛle kɛ klunwifuɛ’n ɔ wu, sanngɛ [ɔ] kunndɛ kɛ ɔ kaci i nzuɛn’n naan ɔ fite nun.”—Ezekiɛl 33:11, 14-16. *

Y’a wun kɛ laa’n, Ɲanmiɛn mɛnnin i sufuɛ’m be atin kɛ be kun alɛ. Ɔ yoli sɔ naan be kpɔfuɛ’m be yaci be mianmianlɛ. Sanngɛ, sran ng’ɔ fata kɛ ɔ kun alɛ’n, ɔ nin blɛ ng’ɔ fata kɛ be kun alɛ’n, Ɲanmiɛn bɔbɔ yɛ ɔ kleli ɔ. Asa ekun’n, Ɲanmiɛn w’a kplinman su kɛ Izraɛlifuɛ’m be kle be kpɔfuɛ’m be ɲrɛnnɛn. Afin, i ɲin ci be nga be fa sa tɛ yolɛ’n cici be ti’n. (Jue Mun 11:5) ?Yɛ Klistfuɛ klikli’m be blɛ su’n nin? ?Wafa sɛ yɛ Ɲanmiɛn buli alɛ kunlɛ’n niɔn?

^ ndɛ kpɔlɛ 7 Cɛn kun’n, Amalɛkifuɛ nin Kanaanfuɛ’m be kwlali Izraɛlifuɛ mun. Afin Ɲanmiɛn w’a seman be kɛ be nin nvle sɔ’m be ko kun alɛ. (Kalɛ 14:41-45) Kɛ afuɛ kpanngban sinnin’n, famiɛn Zoziasi ɔli alɛ kunlɛ. Kɛ ɔ ɔli’n, be kunnin i. Afin, Ɲanmiɛn w’a semɛn i kɛ ɔ ko kun alɛ.—2 Be Nyoliɛ 35:20-24.

^ ndɛ kpɔlɛ 8 Kanaanfuɛ’m be liɛ’n, Izraɛlifuɛ’m be seman be kɛ be nin bé síesíe be afiɛn. Afin, Ɲanmiɛn trɛli i awlɛn be wun lele afuɛ 400 naan be kaci be nzuɛn’n. Sanngɛ, b’a kaciman. Blɛ mɔ Izraɛlifuɛ’m be nin bé kún alɛ’n, nn b’a kete. (Bo Bolɛ 15:13-16) Ɔ maan, ɔ fata kɛ be nunnun be mlɔnmlɔn. Sanngɛ, Kanaanfuɛ nga be kacili be nzuɛn’n, be fiteli nun.—Zozie 6:25; 9:3-27.