Kɔ i nun ndɛ'n su trele

Kɔ i nun yiyilɛ nɲɔn su'n su trele

Kɔ like ng'ɔ o fluwa'n nun'n su trele

Zoova i Lalofuɛ mun

Wawle

Sasafuɛ Tranwlɛ'n (Like suanlɛ liɛ’n)  |  Marsi 2017

Maan e lafi Ɲanmiɛn su naan e fa ajalɛ kpa

Maan e lafi Ɲanmiɛn su naan e fa ajalɛ kpa

“Kɛ ɔ́ kán klé i’n, maan ɔ lafi i su. Nán maan ɔ sie i nyin nnyɔn-nnyɔn.”—ZAK 1:6.

JUE: 81, 70

1. (a) ?Ngue ti yɛ Kaɛn fali ajalɛ tɛ-ɔ? (b) ?Wafa sɛ yɛ i bo’n gua mɛnnin i-ɔ?

KƐ KAƐN fali ya’n, ɔ fata kɛ ɔ fa ajalɛ kun. Yɛle kɛ sɛ ɔ klo’n, ɔ kwla yaci ya’n. Kpɛkun, i bo’n gúa kpa mɛ́n i. Sɛ ɔ klo kusu’n, ɔ kwla fa ajalɛ ya su. Kpɛkun, i bo’n gúa tɛ mɛ́n i. Biblu’n kle kɛ ɔ fali ajalɛ tɛ. Yɛle kɛ, ɔ kunnin i niaan bian Abɛli. Yɛ i sɔ’n ti’n, ɔ nin i Yifuɛ Ɲanmiɛn be afiɛn sacili.—Bo Bolɛ 4:3-16.

2. ?Ngue ti yɛ ɔ ti cinnjin kɛ e fa ajalɛ kpakpa mun-ɔn?

2 E kwlakwla e fa ajalɛ mun. Ajalɛ sɔ’m be nun wie’m be ti cinnjin kpa. Sanngɛ, wie’m be timan cinnjin sɔ liɛ. Sɛ e fa ajalɛ kpakpa mun’n, e liɛ’n yó ye. Sanngɛ sɛ e fa ajalɛ tɛ’n, é wún i su afɛ. Yɛ awlabɔɛ’n kún e kpo.—Nyanndra Mun 14:8.

3. (a) ?Ngue yɛ maan e kwla fa ajalɛ kpa-ɔ? (b) ?Kosan benin mun yɛ like suanlɛ nga wá tɛ́ be su-ɔ?

3 ?Ngue yɛ maan e kwla fa ajalɛ kpa-ɔ? Sɛ e waan é fá  ajalɛ’n, maan e kan kle Ɲanmiɛn. Yɛ maan e lafi su kɛ ɔ́ tíke e ɲin naan e fa ajalɛ ng’ɔ ti kpa’n. Asa ekun’n, maan i nuan ndɛ’n yo e cinnjin yɛ e lafi su kpa. (An kanngan Zak 1:5-8 nun.) Nanwlɛ, maan e fa e wun mantan Ɲanmiɛn. Sɛ e yo sɔ’n, é wún kɛ Ɲanmiɛn si like ng’ɔ ti kpa man e’n. Ɔ maan, sɛ é fá ajalɛ’n, é dún mmua nían Ɲanmiɛn Ndɛ’n nun naan y’a fa. ?Wafa sɛ yɛ e kwla kle kɛ e kunndɛ kɛ é fá ajalɛ kpa-ɔ? ?Kɛ e ko fa ajalɛ kun’n, i sɔ’n kle kɛ e kwlá kacimɛn i kun?

Ɔ FATA KƐ E KWLAKWLA E FA AJALƐ

4. (a) ?Ajalɛ benin yɛ Adam fali-ɔ? (b) ?Wafa sɛ yɛ i bo’n guali-ɔ?

4 Kɛ ɔ fɛ i mɛn’n i bo bolɛ’n nun’n, sran’m be fa ajalɛ cinnjin mun. Sran ng’ɔ boli i bo’n yɛle Adam. Kɛ Zoova kannin ndɛ kleli i’n, i sin’n, i yi Ɛvu wa kɛnnin i liɛ’n kleli i wie. Kɛ ɔ yoli sɔ’n, ɔ fata kɛ Adam fa ajalɛ kun. Ɔ fali Ɛvu i nuan ndɛ liɛ’n su. I sɔ’n ti, Zoova kɛnnin i bo Edɛnin fie’n nun. Kpɛkun kɛ ɔ́ kɔ́ i ɲrun’n, ɔ wuli. Andɛ nin andɛ e wun ajalɛ tɛ mɔ Adam fali’n i su afɛ.

Zoova fɛli i nuan ndɛ’n mannin e naan e wun wafa nga e kwla fa ajalɛ ng’ɔ ti kpa’n.

5. ?Wafa sɛ yɛ ɔ fata kɛ e bu ajalɛ falɛ’n niɔn?

5 Sran wie’m be bu i kɛ sɛ ɔ ti kɛ e o lɛ sa ngbɛn naan e faman ajalɛ fi’n, nn e su fɛman. Atrɛkpa’n, y’a bu i sɔ wie le. Sɛ ɔ ti sɔ’n, maan e wun i wlɛ kɛ Ɲanmiɛn Zoova w’a yiman klɔ sran kɛ mannzin sa. Mannzin’m be buman akunndan. Yɛ be kwlá faman ajalɛ. E liɛ’n, Zoova fɛli i nuan ndɛ’n mannin e naan e wun wafa nga e kwla fa ajalɛ’n. Sanngɛ, ɔ kunndɛman kɛ e fa ajalɛ tɛ naan e wun e ɲrun. É wá kán like ng’ɔ kle sɔ’n i ndɛ.

6, 7. ?Ajalɛ benin yɛ ɔ fata kɛ Izraɛlifuɛ’m be fa-ɔ? ?Ngue ti yɛ i falɛ’n yoli kekle mannin be-ɔ? (An nian desɛn ng’ɔ o kan like suanlɛ’n bo i bo lɛ’n.)

6 Kɛ Izraɛlifuɛ’m be juli mɛn nga Zoova seli kɛ ɔ́ fá mán be’n i nun lɔ’n, ɔ fata kɛ be fa ajalɛ kun. Sɛ Zoova yɛ bé sú i, annzɛ amuɛn yɛ bé sɔ́ be’n, ɔ fata kɛ be kle. (An kanngan Zozie 24:15 nun.) Ajalɛ cinnjin kpa yɛ ɔ fata kɛ be fɛ i lɛ-ɔ. Afin ɔ kwla yo be wie, annzɛ be nguan. Be jɔlɛ difuɛ’m be blɛ su’n, b’a faman ajalɛ kpa. Be yacili Zoova sulɛ be ko sɔli amuɛn mun. (Jɔlɛ Difuɛ Mun 2:3, 11-23) Kɛ ɔ cɛli kpa’n, Ɲanmiɛn nuan ijɔfuɛ Eli seli Izraɛlifuɛ mun kɛ be fa ajalɛ kun. Sɛ Zoova yɛ bé sú i’n, annzɛ Baali yɛ bé sɔ́ i’n, ɔ fata kɛ be kle. (1 Famiɛn Mun 18:21) E kwla se kɛ ajalɛ sɔ’n i falɛ’n timan kekle. Afin Zoova yɛ ɔ fata kɛ be su i-ɔ. Sran ng’ɔ wun sa wlɛ’n, ɔ kwlá seman kɛ ɔ́ sɔ́ amuɛn m’ɔ timan like fi’n. Sanngɛ, Izraɛlifuɛ’m b’a kwlá faman ajalɛ kun. Biblu’n waan be fali “atin nnyɔn su tititi.” Sanngɛ, Eli wlali  be fanngan kɛ be fa ajalɛ kpafuɛ’n. Yɛle kɛ, maan be su Ɲanmiɛn Zoova.

7 Sanngɛ, ajalɛ kpa’n i falɛ’n yoli kekle mannin Izraɛlifuɛ mun. ?Ngue ti ɔ? Afin b’a lafiman Zoova su, yɛ b’a kunndɛman kɛ bé nánti i nuan ndɛ’n su. Nanwlɛ, b’a faman be wla b’a guaman Zoova su. Yɛ b’a boman be ɲin ase kpa b’a nianman naan b’a si Zoova, naan b’a wun kɛ i atin’m be ti kpa. Sɛ ɔ ti kɛ be yoli sɔ’n, nn be fali ajalɛ ng’ɔ ti kpa’n. (Jue Mun 25:12) Like kun ekun nga ti yɛ be fali ajalɛ tɛ’n yɛle kɛ, be kunndɛli kɛ bé nían nvle nga be mantan be’n be ayeliɛ’n su. Akunndan nga nvle sɔ’m be nunfuɛ’m be bu’n, i wie yɛ Izraɛlifuɛ’m be buli-ɔ. Wie liɛ bɔbɔ’n, sran sɔ mun yɛ be kleli Izraɛlifuɛ mun ajalɛ ng’ɔ fata kɛ be fa’n niɔn. I sɔ’n ti, Izraɛlifuɛ’m be sɔli be amuɛn mun wie. Sanngɛ nn Moizi blɛ su’n, Zoova kan kleli be kpa kɛ nán be yo sa sɔ mun.—Ezipt Lɔ Tulɛ 23:2.

SRAN KUN BƆBƆ YƐ Ɔ FATA KƐ Ɔ FƐ I AJALƐ-Ɔ

8. ?Ngue yɛ Izraɛlifuɛ’m be wun ndɛ’n kle e-ɔ?

8 Izraɛlifuɛ’m be wun ndɛ’n kle e like cinnjin kpa kun. Yɛle kɛ, sɛ e waan é fá ajalɛ ng’ɔ ti kpa’n, ɔ fata kɛ e nian Ɲanmiɛn Ndɛ’n nun. Galasifuɛ Mun ndɛ tre 6 i mma 5 kle e kɛ sran kun bɔbɔ yɛ ɔ́ súɛ i trɔ’n niɔn. I sɔ’n kle weiin kɛ sran kun bɔbɔ yɛ ɔ fata kɛ ɔ fa ajalɛ-ɔ. I sɔ’n ti’n, ɔ fata kɛ e si like ng’ɔ ti kpa Ɲanmiɛn ɲrun’n naan e yo.

Sɛ sran’m be laka e naan e fa su’n, nn be su yɛ e su-ɔ.

9. ?Sɛ sran’m be mian e fii kɛ e fa ajalɛ naan e fa su’n, ngue ti yɛ i sɔ’n ti tɛ-ɔ?

9 Wie liɛ’n, e kwlá faman e klun klo ajalɛ. Afin, sran wie’m be mian e fii kɛ e fa ajalɛ tɛ. (Nyanndra Mun 1:10, 15) Sɛ ɔ yo sɔ’n, maan e jran like nga Ɲanmiɛn Ndɛ’n kle e’n su e fa e klun klo ajalɛ. Sɛ sran’m be laka e naan e fa su’n, nn be su yɛ e su-ɔ. Yɛ i bo’n kwla gua tɛ man e.

10. ?Afɔtuɛ benin yɛ Pɔlu mannin Galasi lɔ Klistfuɛ mun-ɔn?

10 Akoto Pɔlu mannin Galasi lɔ Klistfuɛ’m be afɔtuɛ kɛ be fa be klun klo ajalɛ. (An kanngan Galasifuɛ Mun 4:17 nun.) Galasi lɔ asɔnun nun’n, aniaan wie’m be kunndɛli kɛ bé klé be wiengu’m be ajalɛ naan be fa su. Be yoli sɔ naan aniaan’m be yaci ndɛ nga akoto’m be kan’n be su falɛ, naan be nanti be ndɛ liɛ’n su. Sran sɔ’m be klo dunman. Yɛ be buman be niaan’m be sran. Afin be mian aniaan mun. Ɔ maan, be kwlá faman be klun klo ajalɛ.

11. ?Sɛ sran kun waan ɔ́ fá ajalɛ kun’n, ngue yɛ e kwla yo-ɔ?

11 Pɔlu buli i niaan’m be sran. W’a mianman be le kɛ be fa ajalɛ. I lɛ nun’n, ɔ kle e kwlakwla e ajalɛ kpa.  (An kanngan 2 Korɛntfuɛ Mun 1:24 nun.) Andɛ’n, asɔnun kpɛnngbɛn’m be nian Pɔlu i ayeliɛ’n su. Be fa Ɲanmiɛn Ndɛ’n be man aniaan’n be afɔtuɛ. Yɛ be klo i sɔ yolɛ kpa. Sanngɛ, be yaci aniaan’m be nun naan be fa be klun klo ajalɛ. Afin sran kun bɔbɔ yɛ ɔ́ súɛ i trɔ’n niɔn. ?Ngue yɛ i kwlaa sɔ’n kle e-ɔ? Yɛle kɛ afɔtuɛ nga be o Ɲanmiɛn Ndɛ’n nun’n, maan e yiyi nun e kle aniaan mun. Kpɛkun, maan e yaci be nun naan be fa be klun klo ajalɛ. Sɛ be fa ajalɛ kpa’n, be liɛ yó ye. Nanwlɛ, ɔ fataman kɛ e mian aniaan mun naan be fa ajalɛ.

Asɔnun kpɛnngbɛn’m be klo be niaan mun ti’n, be mianman be kɛ be fa ajalɛ. (An nian ndɛ kpɔlɛ 11 nun.)

NÁN E LAFI E KLUN AKUNNDAN’N SU E FA AJALƐ

12, 13. ?Ngue ti yɛ sɛ e fa ya annzɛ e sa sin bubu e’n, ɔ fataman kɛ e fa ajalɛ-ɔ?

12 Andɛ’n, sran sunman be klun klo like liɛ nga be waan bé yó’n, yɛ be yo-ɔ. I sɔ’n timan kpa mlɔnmlɔn. I sɔ’n ti, Biblu’n wla e fanngan kɛ nán e lafi e klun akunndan’n su e fa ajalɛ. (Nyanndra Mun 28:26) Biblu’n kan sran kpanngban kpa mɔ be lafili be bɔbɔ be klun akunndan’n su be fali ajalɛ’n be ndɛ. Sran sɔ’m be liɛ w’a yoman ye. (1 Famiɛn Mun 11:9; Zeremi 3:17; 13:10) Nanwlɛ, ɔ fataman kɛ e lafi e klun akunndan’n su. Afin, “klɔ sran’n i klun akunndan’n ti tɛ tra like kwlaa, be yo akunndan sɔ’n i sa fi-ɔ ɔ yo-man ye.” (Zeremi 17:9) ?Sɛ e lafi e klun akunndan’n su e fa ajalɛ’n, wafa sɛ yɛ i bo’n kwla gua-ɔ?

13 Ɲanmiɛn Ndɛ’n wla e fanngan kɛ maan e klo Ɲanmiɛn kpa. Yɛ maan e klo e wiengu kɛ e fa klo e bɔbɔ e wun’n sa. (Matie 22:37-39) Biblu’n nun ndɛ mma nga be o ndɛ kpɔlɛ 12 nun’n, be  kleli e kɛ ɔ fataman kɛ e lafi e klun akunndan’n su e fa ajalɛ. I wie yɛle kɛ sɛ e fa ya’n, ɔ cɛman naan y’a fa ajalɛ tɛ. (Nyanndra Mun 14:17; 29:22) Sɛ e sa sin bubu e’n, e kwla fa ajalɛ tɛ wie. (Kalɛ 32:6-12; Nyanndra Mun 24:10) I sɔ’n ti, sɛ é fá ajalɛ’n, maan e bu Ɲanmiɛn i mmla’m be akunndan. (Rɔmfuɛ Mun 7:25) Nanwlɛ, kɛ é fá ajalɛ cinnjin kpa mun’n, maan e nian e wun su naan e klun akunndan’n w’a lakaman e.

SƐ Ɔ FATA KƐ E FA AJALƐ UFLƐ’N

14. ?Ngue yɛ ɔ kle kɛ sɛ e fa ajalɛ kun’n, e kwla kaci i-ɔ?

14 E kunndɛ kɛ é fá ajalɛ ng’ɔ ti kpa’n. I sɔ’n ti, kɛ sran ng’ɔ ti ngwlɛlɛfuɛ’n fá ajalɛ’n, ɔ bu akunndan nian sɛ ɔ ti ajalɛ kpa, annzɛ ɔ fata kɛ ɔ fa ajalɛ uflɛ o. I lɛ nun’n, Zoova kle e ajalɛ kpa. I nuan ijɔfuɛ Zonasi blɛ su’n, ɔ guguli kɛ ɔ́ fá ɲrɛnnɛn yí i Ninninvufuɛ’m be su. ?Sanngɛ, ngue yɛ ɔ yoli-ɔ? Ɲanmiɛn Ndɛ’n waan: “[Ɲanmiɛn] nían-an, be su kaci be nzuɛn tɛ’n. Yɛ i kusu kacili aniɛn-ɔn. Ɔ maan w’a yo-man ng’ɔ guguli kɛ ɔ́ yó’n kun.” (Zonas 3:10) Kɛ Ninninvufuɛ’m be kacili be nzuɛn’n, Zoova kusu yacili i ya’n. I sɔ’n kle kɛ Zoova si aunvuɛ naan i like yolɛ yoman ya. Zoova timan kɛ klɔ sran mun sa. Afin sɛ klɔ sran yɛ ɔ fali Ninninvufuɛ’m be wun ya’n, nn w’a yaciman w’a cɛman be.

Kɛ Ninninvufuɛ’m be kacili be nzuɛn’n, Zoova kusu yacili i ya’n.

15. ?Ngue ti yɛ wie liɛ’n, ɔ fata kɛ e fa ajalɛ uflɛ-ɔ?

15 Sɛ e fa ajalɛ kun’n, kɛ ɔ́ kɔ́ i ɲrun’n, wie liɛ’n, e kwla kaci i. Zoova yoli sɔ blɛ sunman. (1 Famiɛn Mun 21:20, 21, 27-29; 2 Famiɛn Mun 20:1-5) Asa ekun’n, sɛ e ti ndɛ kun naan i sin’n, e ti ndɛ uflɛ’n, e kwla fa ajalɛ uflɛ wie. I wie yɛle famiɛn Davidi liɛ’n. Saili i anunman Mɛfibɔsɛti i wun ndɛ nga be kan kleli i’n ti’n, ɔ fali ya. Sanngɛ kɛ i sin’n, Mɛfibɔsɛti yiyili ndɛ’n nun kpa kleli i’n, ɔ fali ajalɛ uflɛ. (2 Samiɛl 19:24-29) Sɛ e yo sɔ wie’n, ɔ ti kpa.

16. (a) ?Ngue yɛ é yó naan y’a fa ajalɛ kpa-ɔ? (b) ?Ngue ti yɛ wie liɛ’n, ɔ fata kɛ e fa ajalɛ uflɛ-ɔ? (c) ?Blɛ sɔ nun’n, ngue yɛ ɔ fata kɛ e yo-ɔ?

16 Biblu’n wla e su nun kɛ nán e kpli e fa ajalɛ. (Nyanndra Mun 21:5) Sanngɛ, maan e bu ajalɛ nga é fá’n i sin kpa. Sɛ e yo sɔ’n, é fá ajalɛ ng’ɔ ti kpa’n. (1 Tɛsalonikfuɛ Mun 5:21) Awlo lɔ’n, ɔ fata kɛ siɛ nin niɛn’m be dun mmua nian Ɲanmiɛn Ndɛ’n nin fluwa nga Anuannzɛ’n yi be’n, be nun naan b’a fa ajalɛ mun. Wie liɛ kusu’n, ɔ fata kɛ be usa be awlofuɛ’m be ngwlɛlɛ afɛ. Maan e wla kpɛn Abraamun su. Zoova seli i kɛ ɔ fa ndɛ nga i yi kan kleli i’n su. (Bo Bolɛ 21:9-12) Asɔnun kpɛnngbɛn’m be kusu’n, ɔ fata kɛ be nian fluwa nga Anuannzɛ’n yi be’n be nun naan b’a fa ajalɛ mun. Sɛ be fa  ajalɛ kun naan ɔ́ kɔ́ i ɲrun be wun kɛ ɔ fata kɛ be fa ajalɛ uflɛ’n, maan be fa. Nán be bu i kɛ sɛ be yo sɔ’n, be niaan’m be ɲin su yiman be kun. Sanngɛ, bé klé kɛ be ti wun ase kanfuɛ. Maan e kwlakwla e yo sɔ wie. I liɛ’n, e bo yó kun asɔnun’n nun. Yɛ é dí alaje.—Sa Nga Be Yoli’n 6:1-4.

MAAN E NANTI AJALƐ NGA E FALI’N SU

17. ?Ngue yɛ é yó naan y’a fa ajalɛ ng’ɔ ti kpa’n niɔn?

17 Ajalɛ nga e fa be’n, wie’m be ti cinnjin kpa. I wie yɛle bla nin bian jalɛ’n. Sran nga e kunndɛ kɛ é jɛ́ i’n, ɔ fata kɛ e bu i akunndan. I wie ekun yɛle blɛ kwlaa nun Ɲanmiɛn junman dilɛ’n. Sɛ e kunndɛ kɛ é dí junman sɔ’n wie’n, ɔ fata kɛ e fa ajalɛ. Nán e ja nun lɛ yɛ e kwla fa ajalɛ cinnjin sɔ mun-ɔn. Ɔ fata kɛ e srɛ Zoova naan ɔ tike e ɲin. Sɛ e fa e wun wla Zoova sa nun naan e nanti like ng’ɔ kle e’n su’n, é fá ajalɛ ng’ɔ ti kpa’n. (Nyanndra Mun 1:5) Ɲanmiɛn man e afɔtuɛ kpakpa mun i nuan ndɛ’n nun. Sɛ e waan é fá ajalɛ’n, maan e nian nun naan y’a fa. Kpɛkun, maan e srɛ Zoova. Sɛ ɔ ti i klun su’n, ɔ́ úka e maan ajalɛ nga é fá’n i bo gúa kpa. Blɛ kwlaa nga e kunndɛ kɛ é fá ajalɛ cinnjin kun’n, maan e usa e wun kosan nga mun: ‘?Sɛ n fa ajalɛ nga’n, ń klé kɛ n klo Zoova? ?I bo’n gúa kpa man e nin min awlofuɛ mun? ?I sɔ’n klé kɛ n kwla min awlɛn tra naan n klun ti ufue?’

18. ?Ngue yɛ Zoova kunndɛ kɛ e yo-ɔ?

18 Zoova mianman e kɛ e klo i naan e su i. Sɛ é sú i annzɛ e su sumɛn i’n, ɔ ti kɛ e bɔbɔ sa. (Zozie 24:15; Akunndanfuɛ’n 5:4) Sɛ é fá ajalɛ’n, Zoova kunndɛ kɛ e nian like ng’ɔ kle e’n su. Sɛ e lafi Zoova su naan e nanti i ndɛ’n su’n, é fá ajalɛ ng’ɔ ti kpa’n. Yɛ sa’n kwlaa nun’n, é klé kɛ e ti sran m’ɔ kacikaciman’n.