Yaa mi ní ɔ nɔ

Yaa munyuyi tsɔwi ɔmɛ a nɔ

Yaa e mi ní ɔ mi

Yehowa Odasefohi

Dangme

Mawu Matsɛ Yemi ɔ Ngɛ Nɔ Yee!

 YI 17

Bɔ Nɛ A Tsɔse Matsɛ Yemi ɔ Sɔmɔli Ha

Bɔ Nɛ A Tsɔse Matsɛ Yemi ɔ Sɔmɔli Ha

OTI NƐ NGƐ YI NƐ Ɔ MI

Teokrase sukuu ɔmɛ tsɔse Matsɛ Yemi sɔmɔli nɛ a tsuɔ a ní tsumi

1-3. Kɛ Yesu plɛ kɛ bli fiɛɛmi ní tsumi ɔ mi ha kɛɛ, nɛ mɛni sane bimihi enɛ ɔ tleɔ si?

YESU ngɔ jeha enyɔ kɛ fiɛɛ ngɛ Galilea tsuo. (Kane Mateo 9:35-38.) E ya mahi kɛ kɔpehi fuu a mi, e tsɔɔ ní ngɛ kpe he ɔmɛ, nɛ e fiɛɛ Matsɛ Yemi ɔ he sane kpakpa a. Ngɛ he tsuaa he nɛ Yesu fiɛɛ ngɛ ɔ, nihi babauu bu lɛ tue. Yesu na kaa “ngmɔ ɔ ba ní saminya,” nɛ apaatsɛmɛ fuu a he hia.

2 Yesu to blɔ nya konɛ e bli fiɛɛmi ní tsumi ɔ mi. Ngɛ mɛni blɔ nɔ? E tsɔ kaseli 12 konɛ a ‘ya fiɛɛ Mawu Matsɛ Yemi ɔ he munyu ɔ.’ (Luka 9:1, 2) Eko ɔ, kaseli ɔmɛ bi sanehi kɛ kɔ bɔ nɛ e sa nɛ a tsu ní tsumi ɔ ha a he. Loko Yesu maa wo mɛ blɔ ɔ, e je suɔmi mi nɛ e tsɔse mɛ kaa bɔ nɛ e Tsɛ nɛ ngɛ hiɔwe ɔ tsɔse lɛ ɔ.

3 Enɛ ɔ tleɔ sane bimi komɛ si ngɛ wa juɛmi mi: Mɛni tsɔsemi Yesu ná kɛ je e Tsɛ ɔ ngɔ ɔ? Mɛni tsɔsemi Yesu kɛ ha e kaseli ɔmɛ? Anɛ Mesia Matsɛ ɔ nyɛ nɛ e tsɔse e se nyɛɛli nɛ a ngɛ mwɔnɛ ɔ konɛ a nyɛ nɛ a tsu a sɔmɔmi ní tsumi ɔ lo? Ke jã a, ngɛ mɛni blɔ nɔ?

“Nɔ́ Nɛ Tsɛ ɔ Tsɔɔ Mi ɔ, Lɔ ɔ Pɛ I Deɔ”

4. Mɛni be nɛ Yesu Tsɛ ɔ tsɔɔ lɛ ní, nɛ jije e tsɔɔ lɛ ní ɔ ngɛ?

4 Yesu kplɛɛ nɔ kaa e Tsɛ ɔ nɛ tsɔɔ lɛ ní. Benɛ Yesu ngɛ zugba a nɔ ɔ, e de ke: “Nɔ́ nɛ Tsɛ ɔ tsɔɔ mi ɔ, lɔ ɔ pɛ i deɔ.” (Yoh. 8:28) Mɛni be a tsɔɔ Yesu ní, nɛ jije a tsɔɔ lɛ ní ngɛ? Ngɛ anɔkuale mi ɔ, benɛ Mawu bɔ e Bi tɛte ɔ pɛ nɛ e bɔni lɛ ní tsɔɔmi. (Kol. 1:15) Bi ɔ kɛ jehahi babauu hi e Tsɛ ɔ kasa nya ngɛ hiɔwe, e bu ‘Tsɔɔlɔ Kpanaa’ a tue, nɛ e kase lɛ. (Yes. 30:20) Enɛ ɔ he ɔ, Bi ɔ ba le Tsɛ ɔ suhi, e ní tsumihi, kɛ e yi mi tomihi a he níhi kɛ pi si.

5. Mɛni Tsɛ ɔ tsɔɔ Bi ɔ ngɛ ní tsumi nɛ e ma ba tsu ngɛ zugba a nɔ ɔ he?

5 Ngɛ be nɛ sa mi ɔ, Yehowa tsɔɔ e Bi ɔ ní nɛ e ma ba tsu ngɛ zugba a nɔ ɔ. Mo susu gbami nɛ tsɔɔ huɛ bɔmi nɛ ngɛ ‘Tsɔɔlɔ Kpanaa’ a kɛ e Bi tɛte ɔ a kpɛti ɔ he nɛ o hyɛ. (Kane Yesaya 50:4, 5.) Gbami ɔ tsɔɔ kaa “daa mɔtu ɔ,” Yehowa tsɛɛ e Bi ɔ. A ma nyɛ maa ngɔ kɛ to tsɔɔlɔ ko nɛ e tsɛɛ e sukuu bi ko mɔtu mla konɛ e tsɔɔ lɛ ní ɔ he. Baiblo sisi  tsɔɔmi womi ko de ke: “E ngɛ kaa nɔ́ nɛ Yehowa kɛ e Bi ɔ ya sukuu konɛ e tsɔɔ lɛ nɔ́ nɛ e maa fiɛɛ, kɛ bɔ nɛ e sa nɛ e fiɛɛ ha.” Ngɛ hiɔwe “sukuu” nɛ ɔ mi ɔ, Yehowa tsɔɔ e Bi ɔ ‘nɔ́ nɛ e sa nɛ e de.’ (Yoh. 12:49) Tsɛ ɔ tsɔɔ e Bi ɔ bɔ nɛ a tsɔɔ ní ha hulɔ. * Benɛ Yesu ngɛ zugba a nɔ ɔ, e ngɔ tsɔsemi nɛ e ná a kɛ tsu ní saminya ngɛ e sɔmɔmi ní tsumi ɔ mi, nɛ e tsɔse e se nyɛli ɔmɛ konɛ mɛ hu a nyɛ nɛ a tsu a sɔmɔmi ní tsumi ɔ kɛ pi si.

6, 7. (a) Mɛni tsɔsemi Yesu kɛ ha e kaseli ɔmɛ, nɛ mɛni lɔ ɔ ye bua mɛ nɛ a pee? (b) Mɛni tsɔsemi nɛ Yesu kɛ ha e se nyɛɛli nɛ a ngɛ mwɔnɛ ɔ?

6 Kaa bɔ nɛ wa bi kɛ sɛ hlami ɔ, mɛni tsɔsemi Yesu kɛ ha e kaseli ɔmɛ? Mateo yi 10 tsɔɔ kaa e kɛ fiɛɛmi ní tsumi ɔ he blɔ tsɔɔmi ha mɛ: e tsɔɔ mɛ he nɛ a ya fiɛɛ ngɛ (kuku 5, 6), sɛ gbi nɛ e sa kaa a fiɛɛ (kuku 7), nɔ́ he je nɛ e sa kaa a ngɔ a he kɛ fɔ Yehowa nɔ (kuku 9,10), nɔ́ nɛ e sa kaa a pee ke a ya we ko mi (kuku 11-13), nɔ́ nɛ e sa kaa a pee ke nihi sume kaa a bu mɛ tue (kuku 14, 15), kɛ bɔ nɛ e sa kaa a pee a ní ha ke a kɛ yi mi wami kpe (kuku 16-23). * Tsɔsemi nɛ Yesu kɛ ha e kaseli ɔmɛ ye bua mɛ, nɛ ngɛ a be ɔ mi ɔ, a tsu fiɛɛmi ní tsumi ɔ saminya.

7 Nɛ wa be nɛ ɔ mi hu nɛɛ? Yesu nɛ ji Mawu Matsɛ Yemi ɔ nya Matsɛ ɔ kɛ ní tsumi ngua ko wo e se nyɛɛli a dɛ, nɛ lɔ ɔ ji kaa a fiɛɛ ‘sane kpakpa nɛ ɔ nɛ kɔɔ Matsɛ Yemi ɔ he ɔ kɛ kpa je ɔ mi tsuo.’ (Mat. 24:14) Anɛ Matsɛ ɔ tsɔse wɔ kɛ ha ní tsumi nɛ he hia nɛ ɔ tsumi lo? Ee! Matsɛ nɛ ngɛ nɔ yee ngɛ hiɔwe ɔ ha nɛ e se nyɛɛli ná tsɔsemi ngɛ bɔ nɛ a maa fiɛɛ ha, kɛ bɔ nɛ a ma plɛ kɛ tsu blɔ nya ní tsumi klɛdɛɛ komɛ a he ní ngɛ asafo ɔ mi ɔ he.

A Tsɔse Mawu Sɔmɔli Konɛ A Pee Fiɛɛli

8, 9. (a) Mɛni ji yi mi tomi titli he je nɛ a to Teokrase Sɔmɔmi Sukuu ɔ sisi? (b) Mɛni blɔ nɔ nɛ Kristofohi A Si Himi Kɛ A Sɔmɔmi Ní Tsumi kpe ɔ ye bua mo nɛ o fiɛɛmi ní tsumi ɔ pi si ngɛ?

8 Jehahi babauu ji nɛ ɔ, Yehowa asafo ɔ gu kpokpa nɔ kpehi, kpɔ mi kpehi kɛ asafo mi kpehi kaa sɔmɔmi kpe ɔ nɔ kɛ ngɛ Mawu we bi tsɔsee kɛ ha fiɛɛmi ní tsumi ɔ. Kɛ je jeha 1940 jeha amɛ a mi nɛ nyɛmimɛ nyumuhi nɛ a nyɛɛ hɛ mi ngɛ asafo ɔ ní tsumi yi ɔ bɔni sukuu slɔɔtohi a he blɔ nya tomi konɛ a kɛ tsɔse nyɛmimɛ.

9 Teokrase Sɔmɔmi Sukuu. Kaa bɔ nɛ wa na ngɛ yi 16 mi ɔ, a je sukuu nɛ ɔ peemi sisi ngɛ jeha 1943 ɔ mi. Anɛ yi mi tomi nɛ a kɛ to sukuu nɛ ɔ sisi ji kaa a tsɔse nihi konɛ a le munyu tumi ngɛ asafo ɔ mi pɛ lo? Dɛbi. Yi mi tomi titli nɛ a kɛ to sukuu nɛ ɔ sisi ɔ tsakee we, lɔ ɔ ji kaa e ma tsɔse Mawu we bi konɛ a ngɔ a gbi kɛ je Yehowa yi ngɛ fiɛɛmi ní tsumi ɔ mi. (La 150:6) Sukuu nɛ ɔ tsɔseɔ nyɛmimɛ nyumuhi kɛ yihi nɛ a ngma a biɛ ngɛ sukuu ɔ mi ɔ konɛ a pee Matsɛ Yemi fiɛɛli nɛ a he be. Amlɔ nɛ ɔ, wa náa tsɔsemi nɛ ɔ ngɛ Kristofohi A Si Himi Kɛ A Sɔmɔmi Ní Tsumi kpe ɔ mi.

10, 11. Mɛnɔmɛ nɛ a ma nyɛ maa ya Gilead Sukuu ɔ eko, nɛ mɛni he je nɛ a to sukuu nɛ ɔ sisi ɔ?

 10 Watchtower Gilead Baiblo Sukuu. A je sukuu nɛ a tsɛɛ ke Watchtower Gilead Baiblo Sukuu ɔ sisi ngɛ Hɔɛgbi, February 1, 1943. Sisije ɔ, a to sukuu nɛ ɔ sisi konɛ a kɛ tsɔse blɔ gbali kɛ be tsuo sɔmɔli kpahi konɛ a ya fiɛɛ sane kpakpa a ngɛ ma se. Se kɛ je October 2011 ɔ, nihi nɛ a ngɔ a be tsuo kɛ ngɛ sɔmɔe kaa blɔ gbali klɛdɛɛhi, kpɔ mi nɔ hyɛli kɛ a yihi, Betel ní tsuli, kɛ ma se sane kpakpa fiɛɛli pɛ nɛ a haa nɛ a yaa sukuu nɛ ɔ eko.

11 Mɛni he je nɛ a to Gilead Sukuu ɔ sisi ɔ? Nyɛminyumu ko nɛ e kɛ jehahi babauu tsɔɔ ní ngɛ sukuu nɛ ɔ mi ɔ de ke: “Baiblo ɔ nɛ sukuu bi ɔmɛ maa kase ɔ ma ha nɛ a hemi kɛ yemi mi maa wa, e ma ha nɛ a nane maa pi si saminya ngɛ Mawu jami mi, nɛ lɔ ɔ maa ye bua mɛ konɛ a nyɛ nɛ a da haomihi nɛ a kɛ maa kpe ngɛ he nɛ a ma ya sɔmɔ ngɛ ɔ nya. Jehanɛ hu ɔ, sukuu nɛ ɔ ma ha nɛ sukuu bi ɔmɛ a bua maa jɔ fiɛɛmi ní tsumi ɔ he wawɛɛ.”Efe. 4:11.

12, 13. Mɛni yiblii nɛ nihi nɛ a tsɔse mɛ ngɛ Gilead Sukuu ɔ mi ɔ wo ngɛ fiɛɛmi ní tsumi ɔ mi ngɛ je kɛ wɛ? Mo ha enɛ ɔ he nɔ hyɛmi nɔ́.

12 Mɛni blɔ nɔ Gilead Sukuu ɔ ha nɛ je kɛ wɛ fiɛɛmi ní tsumi ɔ ya hɛ mi ngɛ? Kɛ je benɛ a je sukuu nɛ ɔ sisi ngɛ jeha 1943 ɔ, a tsɔse nihi nɛ a he hiɛ pe 8,500, * nɛ ma se sane kpakpa fiɛɛli nɛ a tsɔse mɛ ngɛ Gilead ɔ ya sɔmɔ ngɛ mahi nɛ hiɛ pe 170 a nɔ ngɛ je kɛ wɛ. Ma se sane kpakpa fiɛɛli ɔmɛ kɛ tsɔsemi nɛ a ná a tsuɔ ní, a peeɔ nɔ hyɛmi nɔ́ kpakpa ngɛ fiɛɛmi mi, nɛ a tsɔseɔ ni kpahi konɛ a pee jã. Behi fuu ɔ, ma se sane kpakpa fiɛɛli ɔmɛ nyɛɛ hɛ mi kɛ fiɛɛ ngɛ hehi nɛ Matsɛ Yemi fiɛɛli a he pi ngɛ loo hehi nɛ fiɛɛli be kulaa a.

13 Mo susu nɔ́ nɛ ba ngɛ Japan benɛ fiɛɛmi ní tsumi ɔ ka gumi ngɛ Je Mi Ta enyɔne ɔ mi ɔ he nɛ o hyɛ. Ngɛ August 1949 ɔ mi ɔ, fiɛɛli nɛ a ngɛ Japan ɔ sui nyɔngma. Loko jeha 1949 ba nyagbe ɔ, ma se sane kpakpa fiɛɛli 13 nɛ a tsɔse mɛ ngɛ Gilead ɔ kɛ kã bɔni fiɛɛmi ngɛ Japan. Pee se ɔ, ma se sane kpakpa fiɛɛli fuu ya piɛɛ a he. Sisije ɔ, a kɛ a juɛmi ma odase nɛ a maa ye ngɛ ma nguahi a mi ɔ nɔ; pee se ɔ, a ya fiɛɛ ngɛ ma kpahi hu a mi. Ma se sane kpakpa fiɛɛli ɔmɛ wo a Baiblo kaseli kɛ ni kpahi he wami konɛ a ngɔ a he kɛ wo blɔ gbami ní tsumi ɔ mi. Kã nɛ ma se sane kpakpa fiɛɛli ɔmɛ kɛ fiɛɛ ɔ wo yiblii babauu. Mwɔnɛ ɔ, Matsɛ Yemi fiɛɛli nɛ a he hiɛ pe 216,000 nɛ a ngɛ Japan, nɛ ke a gba a mi lafa a, e mi maa pee 40 ngɛ sɔmɔe kaa blɔ gbali! *

14. Mɛni he odase Teokrase sukuu ɔmɛ yeɔ? (Hyɛ daka nɛ ji, “ Sukuuhi Nɛ Tsɔseɔ Matsɛ Yemi Sɔmɔli” ngɛ ba fa 188 ɔ hulɔ.)

14 Teokrase sukuu kpahi. Blɔ Gbali A Tsɔsemi Sukuu ɔ, Baiblo Sukuu Kɛ Ha Nihi Nɛ A Sɛ Gba Si Himi Mi, kɛ Baiblo Sukuu Kɛ Ha Nyumuhi Nɛ A Sɛ We Gba Si Himi Mi ɔ ye bua nihi nɛ a ya sukuu nɛ ɔmɛ ɔ, nɛ a nane pi si wawɛɛ ngɛ  Mawu jami mi, nɛ a kɛ kã tsuɔ fiɛɛmi ní tsumi ɔ. * Teokrase sukuu nɛ ɔmɛ tsuo ji odase nɛ tsɔɔ kaa wa Matsɛ ɔ dla wɔ saminya konɛ wa tsu fiɛɛmi ní tsumi ɔ kɛ pi si.2 Tim. 4:5.

A Tsɔseɔ Nyɛmimɛ Nyumuhi Konɛ A Tsu Blɔ Nya Ní Tsumi Klɛdɛɛ Komɛ A He Ní

15. Mɛni nɛ nyumuhi nɛ a kɛ blɔ nya ní tsumihi wo a dɛ ngɛ asafo ɔ mi ɔ ma nyɛ maa pee kɛ kase Yesu?

15 Anɛ o kai Yesaya gbami nɛ tsɔɔ kaa Mawu tsɔɔ Yesu ní ɔ lo? Ngɛ jamɛ a hiɔwe “sukuu” ɔ mi ɔ, Yesu kase bɔ nɛ e maa pee ha kɛ “wo nɔ nɛ pɔ tɔ lɛ ɔ he wami.” (Yes. 50:4) Yesu kɛ nɔ́ nɛ e kase ɔ tsu ní; benɛ e ngɛ zugba a nɔ ɔ, e ha nɛ ‘nihi tsuo nɛ tloo tlomi nɛ pɔ tɔ mɛ’ ɔ ná he jɔmi. (Mat. 11:28-30) E sa nɛ nyumuhi nɛ a kɛ blɔ nya ní tsumi wo a dɛ ngɛ asafo ɔ mi ɔ nɛ a wo nyɛmimɛ he wami kaa bɔ nɛ Yesu pee ɔ. Bɔ nɛ pee nɛ a nyɛ nɛ a pee jã a, a to sukuu slɔɔtohi a sisi konɛ e ye bua mɛ nɛ a sɔmɔ a nyɛmimɛ Kristofohi saminya.

16, 17. Mɛni he je nɛ a to Matsɛ Yemi Sɔmɔmi Sukuu ɔ sisi? (Hyɛ sisi ningma a hulɔ.)

16 Matsɛ Yemi Sɔmɔmi Sukuu. A pee sukuu nɛ ɔ kekleekle nɔ́ ɔ ngɛ March 9, 1959 ngɛ South Lansing ngɛ  New York. Kpokpa nɔ hyɛli, kɛ kpɔ mi nɔ hyɛli, kɛ asafo sɔmɔli (congregation servants) ngɔɔ nyɔhiɔ kake kɛ yaa sukuu nɛ ɔ. Pee se ɔ, a tsɔɔ níhi nɛ a kaseɔ ngɛ sukuu ɔ mi ɔ sisi kɛ ya gbi kpahi a mi, nɛ bɔɔbɔɔbɔɔ ɔ, a bɔni nyɛmimɛ nyumuhi tsɔsemi ngɛ sukuu nɛ ɔ mi ngɛ je kɛ wɛ. *

Nyɛminyumu Lloyd Barry nɛ ngɛ ní tsɔɔe ngɛ Matsɛ Yemi Sɔmɔmi Sukuu mi ngɛ Japan ngɛ jeha 1970

17 Jeha 1962 Yearbook of Jehovah’s Witnesses womi ɔ tu nɔ́ he je nɛ a to Matsɛ Yemi Sɔmɔmi Sukuu ɔ sisi ɔ he munyu. E de ke: “Ngɛ je nɛ deka be mi nɛ ɔ mi ɔ, e sa kaa asafo mi nɔkɔtɔma ngɛ Yehowa Odasefohi asafo ɔ mi ɔ nɛ pee nɔ nɛ toɔ e níhi blɔ nya saminya konɛ e ná be kɛ hyɛ asafo ɔ nɔ, nɛ e ye bua mɛ. Jamɛ a be ɔ mi nɔuu ɔ, e sɛ nɛ e ngmɛɛ e weku ɔ he kɛ fɔ si ngɛ asafo ɔ he je, mohu ɔ, e pee nɔ nɛ e juɛmi mi ka si. E ji he blɔ ngua nɛ asafo sɔmɔli nɛ a ngɛ je kɛ wɛ ɔ ná kaa a maa ya Matsɛ Yemi Sɔmɔmi Sukuu ɔ, konɛ a tsɔse mɛ nɛ a tsu ní tsumi nɛ Baiblo ɔ tsɔɔ kaa nɔ hyɛlɔ nɛ tsu ɔ!”1 Tim. 3:1-7; Tito 1:5-9.

18. Mɛni blɔ nɔ Mawu we bi tsuo náa Matsɛ Yemi Sɔmɔmi Sukuu ɔ he se ngɛ?

 18 Mawu we bi tsuo ná Matsɛ Yemi Sɔmɔmi Sukuu ɔ he se. Ngɛ mɛni blɔ nɔ? Ke asafo mi nikɔtɔmahi kɛ sɔmɔli ngɔ níhi nɛ a kase ngɛ sukuu ɔ mi ɔ kɛ tsu ní ɔ, a nyɛɛ nɛ a woɔ a nyɛmimɛ Kristofohi he wami kaa bɔ nɛ Yesu pee ɔ. Anɛ o bua jɔɛ mi mi jɔmi munyu nɛ asafo mi nɔkɔtɔma ko loo sɔmɔlɔ ko kɛ mo tu, kɛ bɔ nɛ e bu mo tue ha, loo slaami nɛ e ba slaa mo nɛ e wo mo he wami ɔ he lo? (1 Tes. 5:11) Nyumuhi nɛ sa nɛ ɔmɛ yeɔ bua asafo ɔmɛ wawɛɛ!

19. Mɛni sukuu kpahi nɛ Ní Tsɔɔmi Ajla Toli ɔmɛ to he blɔ nya, nɛ mɛni he je nɛ a to sukuu nɛ ɔmɛ sisi?

19 Teokrase sukuu kpahi. Ní Tsɔɔmi Ajla Toli nɛ a tsuɔ ní ngɛ Blɔ Tsɔɔmi Ajla Toli ɔmɛ a sisi ɔ hyɛɛ sukuu kpahi nɛ a kɛ tsɔseɔ asafo mi nikɔtɔmahi kɛ sɔmɔli ngɛ asafo ɔ mi ɔ nɔ. A peeɔ sukuu nɛ ɔmɛ bɔ nɛ pee nɛ e ye bua asafo mi nikɔtɔmahi, kpɔ mi nɔ hyɛli, kɛ Asafo Ní Tsumi Kɔni Ajla Toli konɛ a tsu a blɔ nya ní tsumihi saminya. Baiblo ɔ nɛ nyɛmimɛ nyumu nɛ ɔmɛ ya kaseɔ ngɛ sukuu ɔ mi ɔ yeɔ bua mɛ konɛ a hɛɛ huɛ bɔmi nɛ ngɛ a kɛ Yehowa a kpɛti ɔ mi. Jehanɛ hu, e yeɔ bua mɛ konɛ a ngɔ Ngmami ɔ mi sisi tomi mlaahi kɛ tsu ní be mi nɛ a ngɛ Yehowa to ɔmɛ nɛ a he jua wa a a nɔ hyɛe ɔ.1 Pet. 5:1-3.

Kekleekle Sɔmɔli A Tsɔsemi Sukuu nɛ a pee ngɛ Malawi ngɛ jeha 2007

20. Mɛni he je nɛ Yesu ma nyɛ ma de ke ‘Yehowa nɛ tsɔɔ nɔ tsuaa nɔ ní’ ɔ, nɛ mɛni o fia o pɛɛ si kaa o maa pee?

20 E ngɛ heii kaa Matsɛ Yesu Kristo bɔ mɔde nɛ e tsɔse e se nyɛɛli saminya. Tsɔsemi nɛ wa ná a tsuo je hiɔwe: Yehowa tsɔse e Bi ɔ, nɛ Bi ɔ hu tsɔse e se nyɛɛli. Lɔ ɔ he ɔ, Yesu ma nyɛ ma de ke ‘Yehowa nɛ tsɔɔ nɔ tsuaa nɔ ní.’ (Yoh. 6:45; Yes. 54:13) Nyɛ ha nɛ waa fia wa pɛɛ si kaa waa kɛ Tsɔsemi nɛ wa Matsɛ ɔ kɛ haa wɔ ɔ ma tsu ní. Nyɛ ha nɛ wa kai kaa yi mi tomi titli he je nɛ a ngɛ wɔ tsɔsee ɔ ji kaa wa nane maa pi si ngɛ Mawu jami mi konɛ waa gbe wa sɔmɔmi ní tsumi ɔ nya kulaa.

^ kk. 5 Kɛ wa plɛ kɛ le kaa Mawu tsɔɔ e Bi ɔ bɔ nɛ a tsɔɔ ní ha kɛɛ? Mo susu he nɛ o hyɛ: Bɔ nɛ Yesu kɛ nɔ́ hetomi nɔ́ tsu ní ha a ha nɛ gbami ko nɛ a gba kɛ fɔ si jeha lafahi abɔ loko a fɔ lɛ ɔ ba mi. (La 78:2; Mat. 13:34, 35) E ngɛ heii kaa Yehowa nɛ ha nɛ a ngma jamɛ a gbami ɔ sɛ hlami tsɔɔ e Bi ɔ kaa ke e ngɛ ní tsɔɔe ɔ, e ngɔ nɔ́ hetomi níhi kɛ tsu ní.2 Tim. 3:16, 17.

^ kk. 6 Nyɔhiɔ komɛ a se ɔ, Yesu hla nihi 70, nɛ e tsɔ mɛ enyɔɔnyɔ kaa a ya fiɛɛ. E tsɔse mɛ hulɔ.Luka 10:1-16.

^ kk. 12 Ni komɛ ya Gilead Sukuu ɔ pe si kake.

^ kk. 13 Ke o ngɛ hlae nɛ o le bɔ nɛ tsɔsemi nɛ a kɛ ha ma se sane kpakpa fiɛɛli nɛ a ya Gilead ɔ ye bua nɛ fiɛɛmi ní tsumi ɔ wo yiblii ngɛ je kɛ wɛ ɔ he sane fitsofitso ɔ, hyɛ womi nɛ ji, Jehovah’s Witnesses—Proclaimers of God’s Kingdom, yi 23.

^ kk. 14 A bla sukuu enyɔ nɛ ɔmɛ kɛ pee Sukuu Kɛ Ha Matsɛ Yemi Sane Kpakpa Fiɛɛli.

^ kk. 16 Ke e ngɛ mi hluu ɔ, a peeɔ Matsɛ Yemi Sɔmɔmi Sukuu, nɛ e slo ekomɛ a nya kɛmi. Amlɔ nɛ ɔ, asafo mi nikɔtɔmahi tsuo ngɛ sukuu nɛ ɔ he se náe. Kɛ je jeha 1984 ɔ mi kɛ ma nɛ ɔ, a tsɔse asafo mi sɔmɔli hu ngɛ sukuu nɛ ɔ mi.