Yaa mi ní ɔ nɔ

Yaa munyuyi tsɔwi ɔmɛ a nɔ

Yaa e mi ní ɔ mi

Yehowa Odasefohi

Dangme

Hwɔɔmi Mɔ—Nɔ́ Nɛ A Maa Kase  |  November 2015

Mo Tsɔse O Bi ɔ Konɛ E Sɔmɔ Yehowa—Fã 1

Mo Tsɔse O Bi ɔ Konɛ E Sɔmɔ Yehowa—Fã 1

‘Mawu nɔmlɔ ɔ nɛ o tsɔ ɔ, ha nɛ e ba tsɔɔ wɔ bɔ nɛ wa maa hɛɛ jokuɛ nyumuyo ɔ nɛ a ma fɔ ɔ ha.’MANYADALI 13:8.

LAHI: 41, 6

1. Mɛni Manoa pee benɛ e ná le kaa e ma ba plɛ bitsɛ ɔ?

JINƐ Manoa kɛ e yo ɔ susu kaa a be nyɛe ma fɔ gblegbleegble. Kɛkɛ nɛ ligbi ko ɔ, Yehowa bɔfo ko ba de Manoa yo ɔ kaa e ma fɔ binyumu. Hyɛ bɔ nɛ enɛ ɔ maa pee lɛ nyakpɛ ha! Benɛ e bɔ e huno Manoa manye munyu nɛ ɔ, e huno ɔ bua jɔ wawɛɛ nitsɛnitsɛ. Se e huno ɔ susu nɔ́ nɛ Yehowa ngɛ blɔ hyɛe kaa e pee kaa bitsɛ ɔ he wawɛɛ hulɔ. Jamɛ a be ɔ mi ɔ, Israel bi fuu ngɛ ní yayamihi pee. Kɛ Manoa kɛ e yo ɔ ma plɛ kɛ tsɔse a binyumuyo ɔ ha kɛɛ konɛ e ná suɔmi kɛ ha Yehowa, nɛ e sɔmɔ lɛ? Manoa kpa Yehowa pɛɛ kaa e ha nɛ bɔfo ɔ nɛ kpale kɛ ba. E de ke: “I kpa mo pɛɛ, Mawu nɔmlɔ ɔ nɛ o tsɔ ɔ, ha nɛ e kpale ba wa ngɔ ekohu nɛ e ba tsɔɔ wɔ bɔ nɛ wa maa hɛɛ jokuɛ nyumuyo ɔ nɛ a ma fɔ ɔ ha.”Manyadali 13:1-8

2. Mɛni e he hia nɛ o tsɔɔ o bimɛ, nɛ kɛ o ma plɛ kɛ pee jã kɛɛ? (Hyɛ daka nɛ ji “ O Baiblo Kaseli Nɛ E Sɛ Kaa O Fiɛ A He.”)

2 Ke fɔlɔ ji mo ɔ, eko ɔ, o maa nu Manoa sisi. Mo hu blɔ nya ní tsumi ngɛ o kuɛ nɔ kaa o maa ye bua o bimɛ konɛ a  le Yehowa, nɛ a ná suɔmi ha lɛ. * (Hyɛ sisi ningma.) (Abɛ 1:8) Ke nyɛ ngɛ weku Mawu jami pee ɔ, o ma nyɛ maa ye bua o bimɛ ɔmɛ konɛ a ya nɔ nɛ a kase Baiblo ɔ kɛ Yehowa he ní. Ngɛ anɔkuale mi ɔ, e he hia nɛ o pee babauu pe Baiblo ɔ nɛ o kɛ o bimɛ maa kase daa otsi ɔ kɛkɛ. (Kane 5 Mose 6:6-9.) Mɛni hu ma nyɛ maa ye bua mo konɛ o nyɛ nɛ o tsɔse o bimɛ nɛ a ná suɔmi kɛ ha Yehowa nɛ a sɔmɔ lɛ? Ngɛ munyu nɛ ɔ nɛ wa ngɛ kasee ɔ mi ɔ, wa ma susu nɔ hyɛmi níhi nɛ Yesu pee ɔ a he. E ngɛ mi kaa tsa pi bitsɛ ji Yesu mohu lɛɛ, se o ma nyɛ maa kase nɔ́ ko kɛ je bɔ nɛ e plɛ kɛ tsɔɔ e kaseli ɔmɛ ní nɛ e tsɔse mɛ ha a mi. Yesu suɔ mɛ nɛ e baa e he si. kɔɔ nɔ́ se hulɔ. Lɔ ɔ tsɔɔ kaa e le bɔ nɛ e kaseli ɔmɛ nuɔ níhi a he ha, nɛ e le blɔ nɔ nɛ e maa gu kɛ ye bua mɛ. Amlɔ nɛ ɔ, nyɛ ha nɛ waa hyɛ bɔ nɛ wa ma plɛ kɛ kase Yesu ha.

MOO SUƆ O BI Ɔ

3. Kɛ Yesu kaseli ɔmɛ plɛ kɛ le kaa Yesu suɔ mɛ ha kɛɛ?

3 Yesu pɔɔ e kaseli ɔmɛ demi kaa e suɔ mɛ. (Kane Yohane 15:9.) Jehanɛ se hu ɔ, e náa a he deka. (Marko 6:31, 32; Yohane 2:2; 21:12, 13) Pi ní pɛ nɛ Yesu tsɔɔ mɛ, e ji a huɛ hulɔ. Enɛ ɔ he ɔ, a ngɛ nɔ mi mami wawɛɛ kaa Yesu suɔ mɛ. Mɛni o ma nyɛ maa kase ngɛ Yesu he?

4. Mɛni o ma nyɛ maa pee konɛ o bimɛ nɛ a na kaa o suɔ mɛ? (Moo hyɛ foni nɛ ngɛ ní kasemi ɔ sisije ɔ.)

4 Mo de o bimɛ ɔmɛ kaa o suɔ mɛ, nɛ o ha nɛ a le kaa a he hia mo wawɛɛ. (Abɛ 4:3; Tito 2:4) Samuel nɛ e je Australia a de ke: “Benɛ i wɛ kulaa a, ye Papaa kaneɔ Ye Womi Nɛ Sɛɛɔ Baiblo Mi Sanehi ɔ kɛ tsɔɔ mi daa gbɔkuɛ. E haa  sanehi nɛ i biɔ lɛ ɔ a heto, e fuaa mi, nɛ e fiɔɔ ye tsitsa he loko i hwɔɔ si. Benɛ i ba ná le kaa ye Papaa fɔli fua we lɛ nɛ a fiɔ we e tsitsa he ngɛ e jokuɛ mi ɔ, ye nya kpɛ ye he wawɛɛ! Se e bɔ mɔde wawɛɛ nɛ e je suɔmi kpo ha mi. Enɛ ɔ ha nɛ imi hu i ná suɔmi nɛ mi wa kɛ ha lɛ, nɛ ke i ngɛ e kasa mi ɔ, i yi gbeye.” Moo ye bua o bimɛ ɔmɛ konɛ mɛ hu a nu he jã. Be fɛɛ be ɔ, mo de mɛ kaa o suɔ mɛ. Moo fua mɛ nɛ o fiɔ a tsitsa he. Mo ná a he deka nɛ o kɛ mɛ nɛ sɛɛ ní, nyɛ bla kɛ ye ní, nɛ nyɛ bla kɛ je nyɛ hɛja hulɔ.

5, 6. (a) Akɛnɛ Yesu suɔ e kaseli ɔmɛ he je ɔ, mɛni e pee? (b) Mɛni blɔ nɔ e sa kaa o gu kɛ tsɔse o bimɛ?

5 Yesu de ke: “Nihi nɛ i suɔ mɛ ɔ, i kaa a hɛ mi, nɛ i gblaa a tue.” * (Hyɛ sisi ningma.) (Kpojemi 3:19) Kaa nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ, e kaseli ɔmɛ sã nya si abɔ ngɛ nɔ nɛ ji nɔmlɔ ngua pe kulaa ngɛ a kpɛti ɔ he. Yesu je we e nine ngɛ a he. Mohu ɔ, e to e tsui si ha mɛ nɛ e wo mɛ ga si abɔ. E jeɔ mi mi jɔmi kpo kɛ haa mɛ be fɛɛ be, nɛ e tsɔseɔ mɛ ngɛ he nɛ sa, ngɛ be nɛ sa mi.Marko 9:33-37.

Moo je mi mi jɔmi mi kɛ tsɔse o bimɛ ngɛ he nɛ sa, ngɛ be nɛ sa mi

6 Akɛnɛ o suɔ o bimɛ ɔmɛ he je ɔ, o le kaa e sa nɛ o tsɔse mɛ. Be komɛ ɔ, nɔ́ kɛkɛ nɛ e he hia ji kaa o maa tsɔɔ mɛ nɔ́ he je nɛ ní peepee ko hi loo e hí. Se ke a bui tue hu nɛɛ? (Abɛ 22:15) Moo kase Yesu. Moo to o tsui si nɛ o ya nɔ nɛ o tsɔse mɛ, nɛ o tsɔɔ mɛ ní, nɛ o tsɔɔ mɛ blɔ, nɛ o dla mɛ. Moo je mi mi jɔmi mi kɛ tsɔse mɛ ngɛ he nɛ sa, ngɛ be nɛ sa mi. Nyɛmiyo ko nɛ a tsɛɛ lɛ ke Elaine nɛ e je South Africa a kai blɔ nɔ nɛ e fɔli gu kɛ tsɔse lɛ. Be tsuaa be ɔ, a tsɔɔ lɛ níhi nɛ a ngɛ blɔ hyɛe kaa e pee kɛ nɔ́ he je nɛ e sa kaa e pee jamɛ a ní ɔmɛ. Ke a de lɛ kaa ke e gbo tue ɔ, a maa gbla e tue ɔ, a yeɔ a munyu nɔ. Se e de ke: “A kɛ abofu gbla we ye tue kɔkɔɔkɔ, nɛ ke a ngɛ ye tue gblae hu ɔ, a tsɔɔ mi nɔ́ he je nɛ a ngɛ jã pee.” Enɛ ɔ he ɔ, be fɛɛ be ɔ, e le kaa e fɔli suɔ lɛ.

MOO BA O HE SI

7, 8. (a) Mɛni Yesu kaseli ɔmɛ kase ngɛ e sɔlemi ɔmɛ a mi? (b) Kɛ o sɔlemihi ma plɛ kɛ ye bua o bimɛ konɛ a ngɔ a hɛ kɛ fɔ Mawu nɔ ha kɛɛ?

7 Benɛ e piɛ bɔɔ nɛ a maa nu Yesu nɛ a ma ya gbe lɛ ɔ, e kpa e Tsɛ ɔ pɛɛ ke: “Tsaatsɛ! O nyɛɔ níhi tsuo peeɔ! I kpa mo pɛɛ, je amanehlu kplu nɛ ɔ kɛ ho; se kɛ̃ ɔ, pi bɔ nɛ i suɔ, se bɔ nɛ mo o suɔ.” (Marko 14:36) Mo susu bɔ nɛ Yesu kaseli ɔmɛ maa pee a ní ha be nɛ a nu sɔlemi nɛ ɔ nɛ Yesu sɔle ɔ he nɛ o hyɛ. A yɔse kaa e ngɛ mi kaa Yesu ye mluku mohu lɛɛ, se loloolo ɔ, e deɔ e Tsɛ ɔ kaa e ye bua lɛ. Enɛ ɔ ha nɛ a kase kaa e sa nɛ mɛ hu a ba a he si nɛ a kɛ a hɛ nɛ fɔ Yehowa nɔ.

Ke o bimɛ ɔmɛ nuɔ nɛ o deɔ Yehowa kaa e ye bua mo ɔ, lɔ ɔ ma ha nɛ a kɛ a hɛ maa fɔ Yehowa nɔ

8 O bimɛ ɔmɛ ma nyɛ maa kase níhi fuu kɛ je bɔ nɛ o sɔleɔ haa a mi. Ngɛ anɔkuale mi ɔ, tsa pi nɛ o ngɛ hlae nɛ o bimɛ nɛ a le bɔ nɛ a sɔleɔ ha a he je pɛ nɛ o sɔleɔ  ngɛ mohu lɛɛ, se ke o bimɛ ɔmɛ nuɔ níhi nɛ o deɔ ke o ngɛ sɔlee ɔ, lɔ ɔ ma ha nɛ a kɛ a hɛ maa fɔ Yehowa nɔ. Ke o ngɛ sɔlee ɔ, ko de Yehowa kaa e ye bua o bimɛ ɔmɛ pɛ, mohu ɔ, de lɛ kaa e ye bua mo nitsɛ hulɔ. Ana nɛ e je Brazil ɔ de ke: “Ke waa kɛ nyagbahi ngɛ kpee kaa eko ɔ, ye na loo ye nɛ be he wami ɔ, ye fɔli ɔmɛ sɔlee ɔ ha Yehowa kaa e ye bua mɛ nɛ a da si himi ɔ nya, nɛ́ e ha mɛ juɛmi konɛ a nyɛ nɛ a mwɔ a yi mi kpɔ ngɛ blɔ nɛ da nɔ. Ke a kɛ haomi nɛ mi wa wawɛɛ ngɛ kpee po ɔ, a ngɔɔ a hɛ kɛ fɔɔ Yehowa nɔ konɛ e ye bua mɛ. Enɛ ɔ ha nɛ i kase kaa ma ngɔ ye hɛ kɛ fɔ Yehowa nɔ.” Ke o bimɛ ɔmɛ nuɔ nɛ o deɔ Yehowa kaa e wo mo kã konɛ o nyɛ nɛ o ye nyɛ kpɔ mi bimɛ ɔmɛ odase, aloo konɛ o nyɛ nɛ o de o nitsumitsɛ ɔ nɛ e ha mo blɔ nɛ o ya kpokpa nɔ kpe ko ɔ, lɔ ɔ ma ha nɛ a maa na kaa o kɛ o hɛ fɔɔ Yehowa nɔ kaa e ye bua mo, nɛ mɛ hu a maa pee jã.

9. (a) Mɛni blɔ nɔ Yesu gu kɛ tsɔɔ e kaseli ɔmɛ kaa e sa nɛ a ba a he si nɛ a ko fo mɛ pɛ a nɔ́ mi? (b) Ke o baa o he si nɛ o fo we mo pɛ o nɔ́ mi ɔ, mɛni o bimɛ maa kase ngɛ mi?

9 Yesu tsɔɔ e kaseli ɔmɛ kaa e sa nɛ a ba a he si nɛ a ko fo mɛ pɛ a nɔ́ mi, nɛ e pee nɔ hyɛmi nɔ́ kɛ ha mɛ hulɔ. (Kane Luka 22:27.) E bɔfo ɔmɛ na kaa e kɛ níhi sã afɔle konɛ e nyɛ nɛ e sɔmɔ Yehowa nɛ e ye bua nihi, nɛ mɛ hu a kase kaa a maa pee jã. Mo hu o ma nyɛ maa pee nɔ hyɛmi nɔ́ kpakpa kɛ ha o bimɛ. Nyɛmiyo ko nɛ a tsɛɛ lɛ ke Debbie nɛ e ngɛ bimɛ enyɔ ɔ de ke: “Ye huno ɔ ji asafo mi nɔkɔtɔma, nɛ ke e ngɛ be puɛe ngɛ nihi a he ɔ, e gba we ye nya. I le kaa be fɛɛ be  nɛ wa weku ɔ hia lɛ ɔ, e náa deka kɛ haa wɔ.” (1 Timoteo 3:4, 5) Mɛni Debbie kɛ e huno Pranas a bimɛ ɔmɛ kase ngɛ nɔ hyɛmi nɔ́ nɛ a pee ha mɛ ɔ mi? Pranas tsɔɔ kaa, be fɛɛ be ɔ, a bimɛ ɔmɛ suɔ kaa a maa ye bua kɛ tsu ní ngɛ kpehi a sisi. A ngɛ bua jɔmi, a ná huɛmɛ kpakpahi, nɛ a suɔ kaa a maa hi nyɛmimɛ a kpɛti. Amlɔ nɛ ɔ, weku mi bimɛ ɔmɛ tsuo ngɛ Yehowa sɔmɔe nɛ a kɛ a he wo be tsuo sɔmɔmi ní tsumi ɔ mi. Ke o baa o he si nɛ o fo we mo pɛ o nɔ́ mi ɔ, lɔ ɔ ma ha nɛ o bimɛ ɔmɛ maa kase kaa a maa je a tsui mi kɛ ye bua nihi.

MO KƆ NƆ́ SE

10. Mɛni blɔ nɔ nɛ Yesu ngɔ nɔ́ se kɔmi kɛ tsu ní benɛ ni komɛ je Galilea ba ngɛ lɛ hlae ɔ?

10 Yesu kɔɔ nɔ́ se wawɛɛ. Tsa pi níhi nɛ nihi peeɔ ɔ pɛ he nɛ e susuɔ, mohu ɔ, e susuɔ nɔ́ he je nɛ a peeɔ jamɛ a ní ɔmɛ hu he. E le adesa tsui mi. Kaa nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ, ligbi ko ɔ, ni komɛ je Galilea ba ngɛ lɛ hlae. (Yohane 6:22-24) E le kaa ngma he je nɛ a ngɛ lɛ hlae ɔ nɛ, se pi nɛ a ngɛ lɛ hlae nɛ e tsɔɔ mɛ ní. (Yohane 2:25) Yesu le a susumi. E to e tsui si kɛ dla a juɛmi nɛ e tsɔɔ mɛ tsakemihi nɛ e he hia kaa a pee.Kane Yohane 6:25-27.

Moo ye bua o bimɛ ɔmɛ konɛ a bua nɛ jɔ fiɛɛmi ní tsumi ɔ he (Hyɛ kuku 11)

11. (a) Kɛ o ma plɛ kɛ le bɔ nɛ o bimɛ ɔmɛ peeɔ a ní ngɛ fiɛɛmi ní tsumi ɔ he ha kɛɛ? (b) Kɛ o ma plɛ kɛ ye bua o bimɛ konɛ a bua nɛ jɔ fiɛɛmi ní tsumi ɔ he ha kɛɛ?

11 E ngɛ mi kaa moo lɛɛ o li adesa tsui mi mohu, se o kɛ nɔ́ se kɔmi ma nyɛ ma tsu ní. Kaa nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ, o ma nyɛ maa le bɔ nɛ o bimɛ ɔmɛ peeɔ a ní ngɛ sɔmɔmi ní tsumi ɔ he ha. O ma nyɛ ma bi o he ke, ‘Ke i kɛ ye bimɛ ɔmɛ ngɛ fiɛɛmi tso mi ɔ, anɛ nɔ́ pɛ nɛ a hyɛɛ blɔ ji be nɛ eko ɔ, wa ma hla he ko maa hi si ngɛ bɔɔ, konɛ waa ye ní nɛ waa nu ní lo?’ Ke o yɔse kaa o bimɛ a bua jɔɛ fiɛɛmi ní tsumi ɔ he kpakpa ko ɔ, bɔɔ mɔde nɛ o ye bua mɛ nɛ a bua nɛ jɔ he. Moo ngɔ ní tsumi nyafinyafi komɛ kɛ wo a dɛ konɛ a na kaa mɛ hu a he hia.

12. (a) Mɛni kɔkɔ Yesu bɔ e kaseli ɔmɛ? (b) Mɛni ha nɛ Yesu kaseli ɔmɛ hia kɔkɔ bɔmi nɛ ɔ wawɛɛ ɔ?

12 Mɛni blɔ kpa ko hu nɔ Yesu kɛ nɔ́ se kɔmi tsu ní ngɛ? E le kaa ke nɔ ko tɔ̃ si kake ɔ, e ma nyɛ ma tɔ̃ tɔmi nguanguahi ngɛ lɔ ɔ se, nɛ e bɔ e kaseli ɔmɛ kɔkɔ ngɛ nɔ́ ko kaa jã a he. Kaa nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ, kaseli ɔmɛ le kaa ajuama bɔmi hí. Se Yesu bɔ mɛ kɔkɔ ngɛ nɔ́ nɛ ma nyɛ ma ha nɔ ko maa bɔ ajuama a he. E de ke: “Nɔ tsuaa nɔ nɛ hyɛɛ yo, nɛ e he peeɔ lɛ akɔnɔ ɔ, e kɛ lɛ puɛ gba momo ngɛ e tsui mi. Ke o hiɔ nɔ hɛngmɛ haa nɛ o peeɔ yayami ɔ, hiaa nɛ o sake ngɔ fɔ he.” (Mateo 5:27-29) Yesu kaseli ɔmɛ hi Roma bi nɛ a je mi bami puɛ ɔ a kpɛti. Roma bi ɔmɛ hyɛɛ sinihi nɛ bɔmi nami ní peepeehi yaa nɔ ngɛ mi, nɛ a tuɔ munyu yayahi hulɔ. Enɛ ɔ he ɔ, Yesu je suɔmi mi nɛ e bɔ e kaseli ɔmɛ kɔkɔ konɛ a yu a he ngɛ níhi nɛ ma ha nɛ e maa ye ha mɛ kaa a maa pee nɔ́ nɛ da a he.

13, 14. Mɛni o maa pee kɛ ye bua o bimɛ konɛ a ko ngɔ ní yayahi kɛ je a hɛja?

13 Mo hu o ma nyɛ maa ngɔ nɔ́ se kɔmi kɛ tsu ní konɛ o nyɛ nɛ o po o bimɛ a he piɛ nɛ a ko pee nɔ́ ko nɛ sɛ Yehowa hɛ mi. Aywilɛho sane ji kaa mwɔnɛ ɔ, jokuɛ tsɔwi po hyɛɛ ajuama bɔmi he fonihi kɛ ní kpahi nɛ sɛ. Ngɛ anɔkuale mi ɔ, e sa nɛ o de o bimɛ ɔmɛ kaa e sɛ nɛ a hyɛ níhi nɛ sɛ. Se ní kpahi hu ngɛ nɛ o ma nyɛ maa pee kɛ po a he piɛ. Mo bi o he ke:  ‘Anɛ ye bimɛ ɔmɛ le nɔ́ he je nɛ e ngɛ o slaa kaa a maa hyɛ ajuama bɔmi he fonihi lo? Mɛni ma nyɛ ma ha nɛ a ma ná suɔmi kaa a maa hyɛ fonihi kaa jã? Anɛ bɔ nɛ i kɛ mɛ ngɛ ha a ha nɛ e yi ha mɛ kaa a ma de mi nɔ́ fɛɛ nɔ́ lo? Ke e pee mɛ kaa a hyɛ ajuama bɔmi he fonihi ɔ, anɛ a ma nyɛ ma de mi konɛ ma ye bua mɛ lo?’ Ke jokuɛwi ɔmɛ wɛ kulaa po ɔ, o ma nyɛ ma de mɛ ke: “Ke nyɛ na nɔ́ ko nɛ kɔɔ bɔmi nami he ngɛ Intanɛti ɔ nɔ nɛ e pee nyɛ kaa nyɛɛ hyɛ ɔ, i kpa nyɛ pɛɛ nɛ nyɛ ba de mi. E ko pee nyɛ zo, nɛ nyɛ ko ye gbeye kaa nyɛ ma ba bi yemi kɛ buami ngɛ ye dɛ. I suɔ nɛ ma ye bua nyɛ.”

14 Ke mo nitsɛ o ngɛ níhi nɛ o kɛ ma je o hɛja hlae ɔ, mo susu bɔ nɛ o ma plɛ kɛ pee nɔ hyɛmi nɔ́ kpakpa kɛ ha o bimɛ ha a he saminya. Pranas nɛ wa wo e ta kɛ sɛ hlami ɔ de ke: “O ma nyɛ maa tu níhi fuu a he munyu, se o bimɛ ɔmɛ hyɛɛ níhi nɛ o peeɔ ɔ, nɛ a kaseɔ mo.” Ke o buɔ la kpakpahi tue, o kaneɔ womi kpakpahi, nɛ o hyɛɛ sini kpakpahi kɛ jeɔ o hɛja a, e ma nyɛ maa ye bua o bimɛ nɛ mɛ hu a maa pee jã.Roma Bi 2:21-24.

YEHOWA MAA YE BUA MO

15, 16. (a) Mɛni he je nɛ o ma nyɛ ma ná nɔ mi mami kaa Yehowa maa ye bua mo kɛ tsɔse o bimɛ ɔmɛ ɔ? (b) Mɛni he wa ma susu ngɛ munyu nɛ nyɛɛ se ɔ mi?

15 Benɛ Manoa de Yehowa kaa e ye bua lɛ konɛ e pee fɔlɔ kpakpa a, mɛni ba? “Mawu bu Manoa gbi tue.” (Manyadali 13:9) Fɔli, Yehowa maa bu nyɛ hu nyɛ sɔlemi ɔmɛ tue. E maa ye bua nyɛ kɛ tsɔse nyɛ bimɛ ɔmɛ. E maa ye bua nyɛ konɛ nyɛ je suɔmi kpo, nɛ nyɛɛ ba nyɛ he si, nɛ nyɛ kɔ nɔ́ se.

16 Kaa bɔ nɛ Yehowa maa ye bua nyɛ kɛ tsɔse nyɛ bimɛ tsɔwi ɔmɛ ɔ, jã kɛ̃ nɛ e ma nyɛ maa ye bua nyɛ kɛ tsɔse nyɛ bimɛ nɛ a ye jeha 13 kɛ ya si 19 ɔ hulɔ. Yesu je suɔmi kɛ he si bami kpo, nɛ e kɔ nɔ́ se hulɔ. Ngɛ munyu nɛ nyɛɛ se ɔ mi ɔ, wa ma susu bɔ nɛ nyɛ ma plɛ kɛ kase lɛ ha, konɛ nyɛɛ ye bua nyɛ bimɛ nɛ a ye kɛ je jeha 13 kɛ ya si 19 ɔ nɛ a sɔmɔ Yehowa a he.

^ kk. 2 Ngɛ munyu nɛ ɔ mi ɔ, wa ma susu bɔ nɛ fɔli ma plɛ kɛ tsɔse a bimɛ nɛ a yi jeha 13 lolo konɛ a sɔmɔ Yehowa a he.

^ kk. 5 Baiblo ɔ tsɔɔ kaa tsɔsemi ji blɔ tsɔɔmi, ní tsɔɔmi, nɔ dlami, nɛ be komɛ po ɔ, e kɔɔ tue gblami he. E sa nɛ fɔli nɛ a je mi mi jɔmi mi kɛ tsɔse a bimɛ ɔmɛ. E sɛ nɛ a ngɔ abofu kɛ tsɔse a bimɛ kɔkɔɔkɔ.