Yaa mi ní ɔ nɔ

Yaa munyuyi tsɔwi ɔmɛ a nɔ

Yaa e mi ní ɔ mi

Yehowa Odasefohi

Dangme

Hwɔɔmi Mɔ—Nɔ́ Nɛ A Maa Kase  |  May 2015

Sane Bimihi Nɛ Je Ní Kaneli A Ngɔ

Sane Bimihi Nɛ Je Ní Kaneli A Ngɔ

Mɛnɔ ji Gog nɛ je Magog nɛ a tu e he munyu ngɛ Ezekiel womi ɔ mi ɔ?

Jehahi babauu nɛ be ɔ, a tsɔɔ ngɛ wa womi ɔmɛ a mi kaa Gog nɛ je Magog ɔ ji biɛ nɛ a kɛ tsɛɛ Satan benɛ a fie lɛ kɛ je hiɔwe ɔ se. Mɛni he je? Ejakaa Kpojemi womi ɔ tu Satan he munyu kaa lɛ nɛ e maa nyɛɛ nihi a hɛ mi kɛ tua Mawu we bi ngɛ je kɛ wɛ. (Kpojemi 12:1-17) Enɛ ɔ he ɔ, wa nu sisi kaa Gog ji biɛ kpa nɛ a kɛ tsɛɛ Satan.

Se sisi numi be nya tsɔɔmi nɛ ɔ he kpakpa ko. Mo susu munyu nɛ nyɛɛ se nɛ ɔ he nɛ o hyɛ: Benɛ Yehowa ngɛ Gog hɛ mi kpatami ɔ he munyu tue ɔ, e tsɔɔ kaa e ma ha Gog ‘gbogboe ɔ maa pee niye ní ha lohwe awi yeli tsuo.’ (Ezekiel 39:4) Lɔ ɔ se ɔ, Yehowa de hu ke: “Ke ní nɛ ɔmɛ ná ba mi ɔ, ma ha a maa pu Gog ngɛ Israel zugba a mi.” (Ezekiel 39:11) Se kɛ lohwe pɛlitsɛmɛ kɛ lohwe awi yeli ma plɛ kɛ ye Satan nɛ ji mumi mi adebɔ nɔ́ ɔ ha kɛɛ? Kɛ a ma plɛ kɛ pu lɛ ngɛ zugba a nɔ ha kɛɛ? Baiblo ɔ tsɔɔ heii kaa a ma sake Satan kɛ wo muɔ voo ɔ mi jeha 1,000. Lohwe ko be e lo yee, nɛ a be lɛ pue hulɔ.Kpojemi 20:1, 2.

Baiblo ɔ tsɔɔ kaa ngɛ jeha 1,000 ɔ nyagbe ɔ, a ma je Satan kɛ je muɔ voo ɔ mi “nɛ e ma ya sisi je ma amɛ nɛ gbɛ fĩa je ɔ mi tsuo ɔ. A tsɛɛ je ma nɛ ɔmɛ ke Gog kɛ Magog. Satan ma bua mɛ tsuo a nya kɛ ba nɛ a ba hwu ta.” (Kpojemi 20:8) Se ke Satan nɔuu lɛ a tsɛɛ ke Gog ɔ, lɛɛ enɛ ɔ tsɔɔ kaa Satan maa sisi lɛ nitsɛ e he mɔ. Enɛ ɔ he ɔ, tsa pi Satan nɛ a tsɛɛ ke “Gog” nɛ a tu e he munyu ngɛ Ezekiel aloo Kpojemi womi ɔ mi ɔ.

Lɛɛ mɛnɔ ji Gog nɛ je Magog ɔ mɔ? Loko wa ma nyɛ ma ha sane bimi nɛ ɔ heto ɔ, e he hia nɛ wa hla níhi a mi ngɛ Baiblo ɔ mi konɛ waa le nɔ nɛ ma ba tua Mawu we bi ɔ. Baiblo ɔ tu tuami nɛ ‘Gog nɛ je Magog,’ kɛ “omleyi je matsɛ ɔ,” kɛ “je nɛ ɔ mi matsɛmɛ ɔmɛ” ma tua Mawu we bi ɔ he munyu. (Ezekiel 38:2, 10-13; Daniel 11:40, 44, 45; Kpojemi 17:14; 19:19) Anɛ e slo tuami nɛ ɔmɛ eko tsuaa eko lo? E be nyɛe maa pee jã. E ngɛ kaa nɔ́ nɛ Baiblo ɔ ngɔ biɛ slɔɔtoslɔɔtohi kɛ ngɛ tuami kake too ɔ nɔuu kalee. Mɛni he je nɛ wa ngɛ dee jã? Ejakaa ngɛ nyagbe tuami nɛ a ma tua Mawu we bi ɔ mi ɔ, Baiblo ɔ tsɔɔ kaa je ma amɛ tsuo maa pee kake kɛ pee jã, nɛ enɛ ɔ maa je Harmagedon ta a sisi.Kpojemi 16:14, 16.

 Ke wa susu Baiblo ngmamihi tsuo nɛ kɔɔ nyagbe tuami nɛ a ma tua Mawu we bi ɔ he ɔ he ɔ, e ngɛ heii kaa pi Satan nɛ a tsɛɛ ke Gog nɛ je Magog ɔ. Mohu ɔ, Gog nɛ je Magog ɔ daa si kɛ ha je mahi a kuu ko. Anɛ “omleyi je matsɛ ɔ” nɛ maa nyɛɛ kuu nɛ ɔ hɛ mi lo? Wa be nyɛe maa ma nɔ mi. Se e ngɛ kaa nɔ́ nɛ nya tsɔɔmi nɛ ɔ kɛ nɔ́ nɛ Yehowa de ngɛ Gog he ɔ kɔ. Yehowa de ke: ‘O maa hia blɔ kɛ je omleyi je tsitsaa he nɛ o ngɛ ɔ, kɛ o ta buli kpanakpanaa nɛ hi okpɔngɔhi a nɔ kɛ je je mahi babauu a mi kɛ ba.’Ezekiel 38:6, 15.

Jã kɛ̃ nɛ gbalɔ Daniel nɛ lɛ hu e hi si ngɛ Ezekiel be ɔ mi ɔ hu tu omleyi je matsɛ ɔ he munyu. E de ke: ‘Se e maa nu sane komɛ kɛ je beleku je kɛ omleyi je, nɛ e tsui maa po. Nɔ́ nɛ ɔ ma ha nɛ e ma kpata nihi babauu a hɛ mi basabasa. E maa ma matsɛ bo tsu agboagbohi ngɛ wo ɔ, kɛ yo ɔ nɛ Yehowa we ɔ maa si ngɛ nɔ ɔ a kpɛti. Se e ma gbo ngɛ lejɛ ɔ, nɛ nɔ ko be bae nɛ e ba je ngmlaa ha lɛ.’ (Daniel 11:44, 45) Enɛ ɔ kɛ nɔ́ nɛ Ezekiel womi ɔ tsɔɔ kaa Gog maa pee ɔ kɔ.Ezekiel 38:8-12, 16.

Mɛni maa ba ngɛ nyagbe tuami ɔ se? Daniel de ke: ‘Jamɛ a be ɔ mi ɔ, Mikael [Yesu Kristo] maa te si [ngɛ Harmagedon]. Lɛ ji ganɔ ngua a nɛ daa si [kɛ je 1914] ngɛ o we bi a nane mi ɔ nɛ. Nɛ haomi ngua nɛ a nɛ eko hyɛ kɛ je be nɛ je ma amɛ bɔ ade ɔ maa ba. Ke jamɛ a be ɔ su ɔ, o ma mi bi ɔmɛ tsuo nɛ a ngma a biɛ kɛ wo Mawu womi ɔ mi ɔ, a ma he a ye wami.’ (Daniel 12:1) Wa kane nɔ́ ko kaa jã nɛ Yesu maa pee ngɛ Kpojemi 19:11-21 ɔ.

Se mɛnɔ ji ‘Gog Magog’ nɛ a wo e ta ngɛ Kpojemi 20:8 ɔ? Biɛ nɛ ɔ daa si kɛ ha nihi tsuo nɛ a ma tsɔ Yehowa hɛ mi atua nɛ a ma tua e we bi ngɛ nyagbe ka a mi ngɛ jeha 1,000 ɔ se ɔ. Mɛ hu a maa nyɛ Mawu we bi kaa bɔ nɛ Gog nɛ je Magog, nɛ ji je mahi nɛ a ma tua Mawu we bi ngɛ haomi ngua a mi ɔ maa pee ɔ. A ma kpata Gog kɛ Magog tsuo hɛ mi ngɛ Harmagedon ta a mi kaa bɔ nɛ a ma kpata jamɛ a je ma amɛ a hɛ mi ɔ. (Kpojemi 19:20, 21; 20:9) Ke jã a, lɛɛ sisi numi ngɛ he kaa a ma tsɛ nihi tsuo nɛ a ma tsɔ Mawu hɛ mi atua ngɛ jeha 1,000 ɔ nyagbe ɔ ke “Gog nɛ je Magog.”

Akɛnɛ wa hɛ dɔɔ ngɛ Baiblo ɔ kasemi he he je ɔ, wa suɔ nɛ waa le nɔ nɛ ma ba plɛ “omleyi je matsɛ ɔ” ngɛ be nɛ ngɛ wa hɛ mi haa nɛ ɔ mi. Se ngɛ nɔ saisaa nɛ e maa nyɛɛ je ma amɛ a hɛ mi kɛ ba tua Mawu we bi tsuo se ɔ, wa ngɛ nɔ mi mami ngɛ ní enyɔ komɛ a mi: (1) A maa ye Gog nɛ je Magog kɛ e ta buli ɔmɛ a nɔ kunimi, nɛ a ma kpata a hɛ mi. (2) Wa Matsɛ Yesu Kristo ma he Mawu we bi a yi wami, nɛ e ma ha mɛ je ehe nɛ tue mi jɔmi kɛ he piɛ pomi nitsɛnitsɛ ngɛ mi.Kpojemi 7:14-17.