Yaa mi ní ɔ nɔ

Yaa munyuyi tsɔwi ɔmɛ a nɔ

Yaa e mi ní ɔ mi

Yehowa Odasefohi

Dangme

Hwɔɔmi Mɔ—Nɔ́ Nɛ A Maa Kase  |  November 2014

‘Nihi Nɛ Yehowa Ji A Mawu’

‘Nihi Nɛ Yehowa Ji A Mawu’

‘Nihi nɛ Yehowa ji a Mawu ɔ, a bua maa jɔ.’—LA 144:15.

1. Kɛ ni komɛ susuɔ ngɛ nihi nɛ a jaa Mawu ɔ a he ha kɛɛ?

MWƆNƐ Ɔ, nihi fuu deɔ ke jami nguanguahi nɛ a ngɛ je ɔ mi ɔ yi bua adesahi. Ni komɛ hu susu kaa Mawu be jami nɛ ɔmɛ a nɔ kplɛɛe, ejakaa a peeɔ ní yayahi, nɛ a tsɔɔ we nihi Mawu he anɔkuale ɔ. Se kɛ̃ ɔ, a susuɔ kaa ke nɔ ko peeɔ nɔ́ nɛ da ngɛ jami ko mi ɔ, Mawu kplɛɛɔ jamɛatsɛ ɔ nɔ. Anɛ e ji anɔkuale lo? Aloo Mawu ngɛ hlae nɛ nihi nɛ a jaa lɛ ɔ nɛ a je a he kɛ je lakpa jamihi a he? Nyɛ ha wa susu nɔ́ nɛ Baiblo ɔ de ngɛ ni komɛ nɛ a ja Yehowa ngɛ anɔkuale mi blema a, a he nɛ waa hyɛ. Lɔ ɔ maa ye bua wɔ konɛ wa ná sanehi nɛ a bi kɛ sɛ hlami ɔ a heto.

SOMI KO NƐ MAWU KƐ E WE BI SO

2. Mɛnɔmɛ ba pee Yehowa we bi? Mɛni ha nɛ huɛ bɔmi klɛdɛɛ hi a kɛ Yehowa a kpɛti ɔ? (Moo hyɛ foni nɛ ngɛ ní kasemi ɔ sisije ɔ.)

2 Maa pee jeha 4,000 nɛ be ɔ, Yehowa hla ni komɛ kɛ pee e we bi ngɛ zugba a nɔ. A tu Abraham he munyu kaa  lɛ ji ‘nihi tsuo nɛ a ngɛ hemi kɛ yemi ɔ a tsɛ.’ Abraham weku mi bimɛ hiɛ, nɛ e ngɛ nyɔguɛhi kpɛ̃kpɛ̃ɛkpɛ̃ hulɔ. (Roma Bi 4:11; 1 Mose 14:14) Kanaan matsɛmɛ ɔmɛ buu lɛ kaa e ji “hɛ mi nyɛɛlɔ ngua ko.” (1 Mose 21:22; 23:6) Yehowa kɛ Abraham kɛ e nina a so somi ko. (1 Mose 17:1, 2, 19) Mawu de Abraham ke: “Bɔ nɛ o kɛ o nina maa ye ye somi ɔ nɔ ji nɛ ɔ nɛ: nyumu tsuaa nyumu nɛ ngɛ nyɛ kpɛti ɔ, a po lɛ.” E de hu ke: “Enɛ ɔ maa tsɔɔ kaa somi ko ngɛ i kɛ nyɛ wa kpɛti.” (1 Mose 17:10, 11) Enɛ ɔ he ɔ, a po Abraham kɛ nyumuhi tsuo nɛ a ngɛ weku ɔ mi ɔ. (1 Mose 17:24-27) Pomi nɛ a po Abraham nina a ha nɛ huɛ bɔmi klɛdɛɛ ko hi a kɛ Yehowa a kpɛti.

3. Ngɛ mɛni blɔ nɔ Abraham nina a ba pee ma?

3 Abraham bibi ko nɛ a tsɛɛ lɛ ke Yakob, aloo Israel ɔ, fɔ binyumuhi 12. (1 Mose 35:10, 22b-26) Pee se ɔ, binyumu nɛ ɔmɛ ba pee Israel wɛtso 12 ɔmɛ a nya dali. (Bɔfo Ɔmɛ A Ní Tsumi 7:8) A nu Yakob binyumu Yosef kɛ ho nyɔguɛ tso mi ya ngɛ Egipt. Pee se ɔ Farao ha lɛ blɔ nya ngua ngɛ Egipt. Benɛ hwɔ nɛ nya wa ko ba zugba a nɔ ɔ, a ha nɛ Yosef hyɛ niye ní tsuo nɛ ngɛ ma a mi ɔ nɔ. Hwɔ nɛ ɔ ha nɛ Yakob kɛ e weku ɔ tsuo hia kɛ ho Egipt ya. (1 Mose 41:39-41; 42:6) Yakob nina a he ba hiɛ nɛ a ba pee “mahi babauu.”1 Mose 48:4; kane Bɔfo Ɔmɛ A Ní Tsumi 7:17.

YEHOWA KPƆ̃ E WE BI

4. Sisije ɔ, kɛ Egipt bi ɔmɛ kɛ Yakob nina a hi si ha kɛɛ?

4 Yakob nina a hi Egipt ma a he ko nɛ a tsɛɛ ke Goshen pe jeha 200 sɔuu. (1 Mose 45:9, 10) Farao ha nɛ Israel bi ɔmɛ ba hi Egipt, ejakaa e le Yosef, nɛ e buɔ lɛ. (1 Mose 47:1-6) A kɛ Egipt bi ɔmɛ hi si ngɛ tue mi jɔmi mi maa pee jeha 100. Israel bi ɔmɛ hi ma tsɔwitsɔwihi a mi kɛ lɛ lohwehi. E ngɛ mi kaa Egipt bi ɔmɛ sume nihi nɛ a lɛɔ tohi a sane mohu lɛɛ, se a bu Farao tue, nɛ a ha nɛ Israel bi ɔmɛ hi a kasa mi kɛ lɛ tohi.1 Mose 46:31-34.

5, 6. (a) Mɛni blɔ nɔ Mawu we bi nɛ a hi Egipt ɔ a si himi tsake ngɛ? (b) Mɛni he je nɛ a gbi Mose ɔ, nɛ mɛni Mawu pee ha e we bi ɔmɛ?

5 Pee se ɔ, Egipt bi ɔmɛ ngɔ Israel  bi ɔmɛ kɛ pee a nyɔguɛhi. Baiblo ɔ de ke: “Jehanɛ ɔ, matsɛ he ko ba bɔni tsɛ yemi ngɛ Egipt, nɛ lɛɛ e li Yosef. E de e ma mi bi ɔmɛ ke, ‘Tse nyɛ na kaa Israel bi ɔmɛ a he hiɛ tsɔ, nɛ a he hu wa saminya.’” Enɛ ɔ he ɔ, a nyɛɔ Israel bi ɔmɛ a nɔ nɛ a poɔ blikisi, a tsuɔ ngmɔ ní tsumi slɔɔtohi, nɛ a tsuɔ ní kaa nyɔguɛhi. A wa Israel bi ɔmɛ yi mi wawɛɛ.2 Mose 1:8, 9, 13, 14.

6 Farao ehe nɛ ɔ fã hu kaa a gbe binyumuwi tsuo nɛ Israel bi ɔmɛ ma fɔ ɔ. (2 Mose 1:15, 16) Jamɛ a be ɔ mi ɔ, yo ko nɛ e ji Israel no nɛ a tsɛɛ lɛ ke Yokebed ɔ fɔ Mose. Benɛ bimwɔyo ɔ ná nyɔhiɔ etɛ ɔ, a kɛ lɛ ya laa ngɛ glã mi, ngɛ Nilo Pa a tue. Be bɔɔ se ɔ, Farao biyo ɔ ya na Mose nɛ e ngɔ lɛ kɛ pee e bi. E ha nɛ Mose yayo nitsɛ hyɛ Mose nɔ ha lɛ. Pee se ɔ, Mose ba pee Yehowa sɔmɔlɔ nɛ yeɔ anɔkuale. (2 Mose 2:1-10; Hebri Bi 11:23-25) Yehowa na kaa e we bi ɔmɛ ngɛ nɔ́ nae, enɛ ɔ he ɔ, e ha nɛ Mose ya kpɔ̃ mɛ ngɛ Egipt bi ɔmɛ a dɛ mi. (2 Mose 2:24, 25; 3:9, 10) Yehowa gu blɔ nɛ ɔ nɔ kɛ “kpɔ̃” Israel bi ɔmɛ kɛ je Egipt.2 Mose 15:13; kane 5 Mose 15:15.

MAWU WE BI BA PEE MA

7, 8. Mɛni blɔ nɔ Yehowa we bi gu kɛ ba pee ma klɔuklɔu?

7 E ngɛ mi kaa Yehowa wui Israel bi ɔmɛ mlaa, nɛ e hlɛ nihi nɛ a sɔmɔ kaa osɔfohi, nɛ e tui blɔ nya kɛ ha mɛ kaa ma lolo mohu lɛɛ, se e naa mɛ kaa e we bi. Enɛ ɔ he ɔ, e fã Mose kɛ Aaron kaa a de Farao ke: ‘Bɔ nɛ Yehowa, Israel Mawu ɔ de ji nɛ ɔ nɛ; “Ha ye ma a nɛ ho, nɛ a ya ye nyami ligbi nɛ a kɛ ja mi ngɛ nga a nɔ.”’2 Mose 5:1.

8 Se Farao sume nɛ e maa ngmɛɛ Israel bi ɔmɛ a he. Bɔ nɛ pee nɛ Yehowa nɛ kpɔ̃ e we bi ɔmɛ ɔ, e ngɔ haomi nyɔngma kɛ ba Egipt bi ɔmɛ a nɔ, nɛ pee se ɔ, e kpata Farao kɛ ta buli ɔmɛ a hɛ mi ngɛ Wo Tsu ɔ mi. (2 Mose 15:1-4) Lɔ ɔ se ɔ, e sui nyɔhiɔ etɛ nɛ Yehowa kɛ Israel bi ɔmɛ so somi ko ngɛ Sinai Yoku ɔ he. E de mɛ ke: “Ke nyɛ maa bu ye gbi tue, nɛ nyɛ maa ye ye somi ɔ nɔ ɔ, lɛɛ nyɛ maa pee imi nitsɛ ye ma titli pe ma amɛ kulaa.” Israel bi ɔmɛ maa pee “ma klɔuklɔu.”2 Mose 19:5, 6.

9, 10. (a) Kaa bɔ nɛ 5 Mose 4:5-8 ɔ tsɔɔ ɔ, mɛni blɔ nɔ Mlaa a ha nɛ e slo Israel bi ɔmɛ ngɛ ma kpahi a he ngɛ? (b) Mɛni e sa kaa Israel bi ɔmɛ nɛ a pee konɛ a pee ‘Yehowa ma klɔuklɔu’?

9 Jeha lafahi abɔ nɛ sɛ hlami ɔ, Yehowa ha nɛ wekuyihi tsu ní kaa nɔ yeli, kojoli, kɛ osɔfohi nɛ a kɛ hyɛ e we bi a nɔ. Jã ji bɔ nɛ Israel bi ɔmɛ pee hluu kɛ ya si benɛ a ba plɛ nyɔguɛhi ngɛ Egipt. (1 Mose 8:20; 18:19; Hiob 1:4,5) Se benɛ Yehowa kpɔ̃ Israel bi ɔmɛ kɛ je nyɔguɛ yemi mi ɔ, e wo mɛ mlaahi. Enɛ ɔ ha nɛ e slo mɛ ngɛ ma kpahi a he. (Kane 5 Mose 4:5-8; La 147:19, 20) Mlaa a ha nɛ ni komɛ sɔmɔ kaa osɔfohi. Mlaa a tsɔɔ hu kaa e sa nɛ “nimeli” nɛ a ngɛ nile,  nɛ nihi buu mɛ ɔ, nɛ a sɔmɔ kaa kojoli ngɛ ma a mi. (5 Mose 25:7, 8) Mlaa a tsɔɔ bɔ nɛ e sa kaa a ja Yehowa ha, kɛ bɔ nɛ e sa kaa a ba a je mi ha daa ligbi.

Yehowa wo Israel bi ɔmɛ mlaahi, nɛ enɛ ɔ ha nɛ e slo mɛ ngɛ ma kpahi a he

10 Benɛ Israel bi ɔmɛ ya su Si Womi Zugba a nɔ pɛ nɛ Yehowa tĩ mlaahi nɛ e wo mɛ ɔ a mi kɛ ha mɛ. Mose de mɛ ke: ‘Mwɔnɛ ɔ ligbi nɛ ɔ, Yehowa hu he mo atuu kaa lɛ nitsɛ e ma, kaa bɔ nɛ e wo si ɔ. E ngɛ mo fãe ke o ye e mlaa amɛ tsuo a nɔ. E ma ha nɛ o maa pee ma ngua pe ma amɛ tsuo. O ma je e yi, nɛ o ma wo e hɛ mi nyami. Nɛ o maa pee lɛ Yehowa, o Mawu klɔuklɔu ɔ nitsɛ ma kaa bɔ nɛ e wo si ɔ.’5 Mose 26:18, 19.

NI KPAHI PIƐƐ ISRAEL BI ƆMƐ A HE KƐ JA MAWU

11-13. (a) Mɛnɔmɛ ji kekleekle nihi nɛ a ba piɛɛ Mawu we bi a he kɛ ja lɛ? (b) Ke nihi nɛ a pi Israel bi suɔ kaa a ja Yehowa a, mɛni e he hia nɛ a pee?

11 E ngɛ mi kaa Yehowa nitsɛ nɛ hla Israel bi ɔmɛ kaa e ma ngɛ zugba a nɔ mohu lɛɛ, se e ngmɛ nihi nɛ a pi Israel bi ɔ blɔ konɛ a hi a kpɛti. Kaa nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ, Baiblo ɔ tsɔɔ kaa benɛ Yehowa kpɔ̃ Israel bi ɔmɛ kɛ je Egipt ɔ, Egipt bi komɛ kɛ ni kpahi fuu piɛɛ Israel bi ɔmɛ a he kɛ ho. (2 Mose 12:38) Benɛ haomi kpaagone ɔ maa ba Egipt bi ɔmɛ a nɔ ɔ, Mose kɛ kɔkɔ bɔmi ko ha Egipt bi ɔmɛ. Farao sɔmɔli ɔmɛ ekomɛ bu kɔkɔ bɔmi nɛ ɔ tue. E ngɛ heii kaa nimli nɛ ɔmɛ piɛɛ Israel bi ɔmɛ a he kɛ ho Kanaan ya.2 Mose 9:20.

Yehowa ngmɛ blɔ konɛ nihi nɛ a pi Israel bi nɛ a suɔ kaa a ja lɛ ɔ nɛ a piɛɛ e we bi a he kɛ ja lɛ

12 Benɛ Israel bi ɔmɛ po Yordan Pa a kɛ ya su Kanaan zugba a nɔ be bɔɔ se ɔ, Mose de mɛ ke, e sa nɛ a suɔ nihi nɛ ba to mɛ nibwɔ ɔ, nɛ ji nihi nɛ a pi Israel bi nɛ a ngɛ a kpɛti ɔ. (5 Mose 10:17-19) Mawu fã Israel bi ɔmɛ kaa ke nɔ ko nɛ tsa pi Israel no ji lɛ suɔ kaa e maa bu mlaahi kaa Kita Nyɔngma a tue ɔ, e sa nɛ a ngmɛ jamɛatsɛ ɔ blɔ nɛ e hi a kpɛti. (3 Mose 24:22) Enɛ ɔ ha nɛ ni komɛ nɛ a pi Israel bi ɔ ba piɛɛ Israel bi ɔmɛ a he kɛ ja Yehowa. Kaa nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ, Rut nɛ ji Moab no ɔ suɔ kaa e ma ja Yehowa. E de Naomi nɛ ji Israel no ɔ ke: “O je kɛ wɛ maa pee imi hu ye je kɛ wɛ, nɛ o Mawu maa pee ye Mawu.” (Rut 1:16) A tsɛɛ nihi kaa kikɛ ɔ ke nihi nɛ a tsake ba pee Israel bi. A po a kpɛti nyumu ɔmɛ. (2 Mose 12:48, 49) Yehowa bua jɔ kaa a ba piɛɛ e we bi a he.4 Mose 15:14, 15.

Israel bi ɔmɛ suɔ nihi nɛ a je ma kpahi a nɔ nɛ a ngɛ a kpɛti ɔ a sane (Hyɛ kuku 11-13)

13 Salomo tsɔɔ ngɛ sɔlemi ko nɛ e sɔle ɔ mi kaa Yehowa kplɛɛ nihi nɛ a pi Israel bi nɛ a jaa lɛ ɔ a nɔ. Benɛ a ngɛ sɔlemi we ɔ nɔ jɔe ɔ, Salomo sɔle ke: “Ke nubwɔ ko nɛ je ma se lokoo nu o biɛ, o he wami kpetekpleenyɛ ɔ, kɛ ní nguanguahi nɛ o peeɔ kɛ haa o ma Israel ɔ he, nɛ e ba konɛ e fa kue ha mo ngɛ we nɛ ɔ mi ɔ, moo nu e pɛɛ kpami ɔ ngɛ o hi he ɔ ngɛ hiɔwe nɛ o pee nɔ́ nɛ e ngɛ hlae ɔ ha lɛ, konɛ nimli tsuo nɛ ngɛ je ɔ mi ɔ nɛ a le mo, nɛ a bu mo kaa bɔ nɛ  o ma, Israel buu mo ɔ. Kɛkɛ ɔ, a maa le kaa we nɛ ɔ nɛ i po ɔ, o biɛ ngɛ he.” (2 Kronika 6:32, 33) Ngɛ Yesu be ɔ mi po ɔ, Yehowa ngmɛ blɔ konɛ nihi nɛ a pi Israel bi se a suɔ kaa a ma ja lɛ ɔ, nɛ a piɛɛ e we bi a he kɛ ja lɛ.Yohane 12:20; Bɔfo Ɔmɛ A Ní Tsumi 8:27.

MA NƐ YE YEHOWA HE ODASE

14-16. (a) Mɛni he hia nɛ Israel bi ɔmɛ nɛ a pee konɛ a ba pee Yehowa we odasehi? (b) Mɛni Yehowa hyɛɛ blɔ kaa e we bi nɛ a pee mwɔnɛ ɔ?

14 Israel bi ɔmɛ ja Yehowa, a Mawu ɔ pɛ, se je ma kpa amɛ lɛɛ a ja mɛ nitsɛmɛ a mawuhi. Se sane bimi ko nɛ he hia ji: Mɛnɔ ji anɔkuale Mawu ɔ? Ngɛ Yesaya be ɔ mi ɔ, Yehowa tsɔɔ kaa e sa nɛ a ha sane bimi nɛ ɔ heto kaa bɔ nɛ a haa sane heto ngɛ kojomi he ɔ. E tsɔɔ kaa ke je ma amɛ a mawuhi nɛ a ngɛ jae ɔ ji anɔkuale mawuhi niinɛ ɔ, e sa nɛ a tsɛ a we odasehi kɛ ba konɛ a ba ye odase ha mɛ. E de ke: “Ha nɛ a we odase yeli ɔmɛ nɛ a ba nɛ a ba nu, konɛ a de ke e ngɛ mi, loo e be mi.”Yesaya 43:9.

15 Je ma amɛ a mawu ɔmɛ nyɛ we nɛ a tsɔɔ kaa a ngɛ niinɛ. A ji amagahi, a tui munyu, nɛ ke nɔ ko wo we a nɔ ɔ, he nɛ a ngɛ ɔ nɔuu nɛ a ngɛ. (Yesaya 46:5-7) Se Yehowa de e we bi nɛ ji Israel bi ɔmɛ ɔ ke: ‘Israel ma, mo ji ye we odase. Imi ji nɔ nɛ hla mo, konɛ o pee ye tsɔlɔ, bɔ nɛ pee nɛ o le mi, o he ye nɔ nɛ o ye, nɛ o ná nɛ o le kaa imi pɛ ji Mawu. Ye se ɔ, mawu kpa ko hi si hyɛ, nɛ eko be bae gblegbleegble.  Imi nɔ kake pɛ ji Yehowa, imi pɛ ji nɔ nɛ ma nyɛ ma he o yi wami. Mo ji ye we odase.’Yesaya 43:10-12.

16 Kaa bɔ nɛ nihi yeɔ odase ha nihi ngɛ kojomi he ɔ, jã nɔuu nɛ Yehowa we bi hu tsɔɔ nihi kaa Yehowa pɛ ji anɔkuale Mawu. Yehowa tu a he munyu kaa ‘mɛ ji lɛ nitsɛ e ma nɛ e bɔ ha e he, konɛ a la kɛ je e yi!’ (Yesaya 43:21) Nihi le mɛ kaa a ji Yehowa we bi. Akɛnɛ Yehowa kpɔ̃ Israel bi ɔmɛ kɛ je Egipt he je ɔ, e ngɛ blɔ hyɛe kaa a maa je a tsui mi faa kɛ bu lɛ tue, nɛ a wo e hɛ mi nyami kaa lɛ ji a Nɔ Yelɔ. Mwɔnɛ ɔ hu ɔ, Yehowa suɔ kaa e we bi nɛ a pee jã. Gbalɔ Mika tsɔɔ bɔ nɛ e sa kaa Mawu we bi nɛ a pee a ní ha. E de ke: ‘Je ma amɛ a ti nɔ tsuaa nɔ jaa lɛ nitsɛ e mawu. Se wɔɔ lɛɛ Yehowa, wa Mawu ɔ, ji nɔ nɛ wa ma sɔmɔ kɛ maa ya neneene.’Mika 4:5.

ATUA TSƆLI

17. Mɛni he je nɛ Yehowa na Israel ma a kaa a ji wai sasɛ nɛ se nami be he ɔ?

17 Aywilɛho sane ji kaa Israel bi ɔmɛ yi Yehowa anɔkuale. A kase mahi nɛ bɔle mɛ nɛ a jaa mawuhi nɛ a kɛ tso kɛ tɛ pee ɔ, nɛ a pee afɔle sami la tɛhi fuu kɛ ja lakpa mawuhi. Maa pee jeha 2,800 nɛ be ɔ, gbalɔ Hosea tsɔɔ kaa Israel bi ɔmɛ ngɛ kaa wai tso nɛ wui yiblii kpakpa hu. E de ke: “A yi Mawu anɔkuale, lɔ ɔ he ɔ, a maa gbla a tue ngɛ a yayami ɔmɛ a he.” (Hosea 10:1, 2) Maa pee jeha 150 se ɔ, Yeremia hu ngɔ Israel bi atua tsɔli ɔmɛ kɛ to wai tso he. E kale mɛ kaa a ji wai tso ko nɛ woɔ yiblii, nɛ amlɔ nɛ ɔ, e ba plɛ wai sasɛ nɛ se nami ko be he hu. Yehowa gu Yeremia nɔ kɛ de Israel bi ɔmɛ ke: “Mawu ɔmɛ nɛ nyɛ pee ngɔ ha nyɛ he ɔ, jije a ngɛ? Ke haomi ba nyɛ nɔ ɔ, nyɛ ha nɛ a he nyɛ yi wami ke a ma nyɛ ɔ!” E de hu ke: “Ye ma a lɛɛ a hɛ je ye nɔ.”Yeremia 2:21, 28, 32.

Nihi nɛ a kɛ mɛ so somi he ɔ maa pee ma ehe

18, 19. (a) Mɛni Yehowa de to nɛ tsɔɔ kaa e ma ná ma ehe ngɛ zugba a nɔ? (b) Mɛni he wa ma susu ngɛ ní kasemi nɛ nyɛɛ se ɔ mi?

18 Israel ma a wui yiblii kpakpa, ejakaa a ja we Yehowa ngɛ blɔ nɛ da nɔ. A pi e we odasefohi hu. Wɔhi mohu nɛ a ya ja. Enɛ ɔ he ɔ, Yesu de Yuda jami nya dali nɛ a yi mi wa nɛ a hi si ngɛ e be ɔ mi ɔ ke: “A ma kpɔ Mawu matsɛ yemi ɔ ngɛ nyɛ dɛ, nɛ a kɛ ma ha ma je li a ma ko nɛ maa wo yiblii bɔ nɛ sa.” (Mateo 21:43) Nihi nɛ Yehowa maa hla mɛ ɔ pɛ nɛ a maa piɛɛ ma ehe ɔ, nɛ ji mumi mi Israel ɔ he. E kɛ mɛ maa “so somi he ko.” Yehowa de mɛ ke: “Ma pee a Mawu, nɛ a maa pee ye ma.”Yeremia 31:31-33.

19 Benɛ Israel bi ɔmɛ yi Yehowa anɔkuale hu ɔ, Yehowa hla mumi mi Israel ɔ konɛ a pee e we bi ngɛ kaseli ɔmɛ a be ɔ mi. Lɛɛ mɛnɔmɛ ji Yehowa we bi mwɔnɛ ɔ? Kɛ nihi nɛ a suɔ kaa a ma sɔmɔ Mawu ɔ ma plɛ kɛ le nihi nɛ a ngɛ Mawu jae ngɛ anɔkuale mi ɔ ha kɛɛ? Wa ma susu enɛ ɔ he ngɛ ní kasemi nɛ nyɛɛ se ɔ mi.