Yaa mi ní ɔ nɔ

Yaa munyuyi tsɔwi ɔmɛ a nɔ

Yaa e mi ní ɔ mi

Yehowa Odasefohi

Dangme

Hwɔɔmi Mɔ—Nɔ́ Nɛ A Maa Kase  |  March 2016

Jokuɛwi—Kɛ Nyɛ Ma Plɛ Kɛ Dla Nyɛ He Kɛ Ha Baptisimi Ha Kɛɛ?

Jokuɛwi—Kɛ Nyɛ Ma Plɛ Kɛ Dla Nyɛ He Kɛ Ha Baptisimi Ha Kɛɛ?

“Ye Mawu, i suɔ kaa ma pee o suɔmi nya ní.”LA 40:8.

LAHI: 51, 48

1, 2. (a) Moo tsɔɔ nɔ́ he je nɛ baptisimi ji nɔ́ ko nɛ hɛdɔ ngɛ he ɔ. (b) Loko nɔ ko ma ha nɛ a maa baptisi lɛ ɔ, mɛni e sa kaa e le, nɛ mɛni he je?

ANƐ o ji jokuɛ, nɛ suɔ kaa a baptisi mo lo? Ke jã a, lɛɛ enɛ ɔ ji he blɔ nɛ se be nɛ o ma nyɛ ma ná. Kaa bɔ nɛ wa kase ngɛ munyu nɛ sɛ hlami ɔ mi ɔ, baptisimi ji nɔ́ ko nɛ e sa kaa waa kɛ hɛdɔ nɛ susu he. E haa nɛ nihi naa kaa o jɔɔ o he nɔ ha Yehowa, nɛ tsɔɔ kaa o wo lɛ si kaa o ma sɔmɔ lɛ o wami be tsuo, nɛ e suɔmi nya ní nɛ o maa pee ɔ ji nɔ́ nɛ he hia mo pe nɔ́ fɛɛ nɔ́ ngɛ o si himi mi. Akɛnɛ ke o wo Mawu si nɛ e sa kaa o ye nɔ he je ɔ, loko a maa baptisi mo ɔ, e sa nɛ o wa ngɛ mumi mi bɔ nɛ sa, nɛ mo nitsɛ o je o tsui mi kɛ ma o juɛmi nya si jã, nɛ o nu he nɔ jɔɔmi ha Mawu ɔ sisi saminya.

2 Se eko ɔ, e pee we mo kaa o dla o he kɛ ha baptisimi. Aloo eko ɔ, moo lɛɛ o na kaa o dla o he kɛ ha baptisimi, se o fɔli susu kaa o mlɛ nɛ o wa, loo o ná níhi a si kpamihi fuu loko o pee jã. Ke e ba jã a, mɛni e sa kaa o pee? O kɔni mi nɛ ko  jɔ̃. Mohu ɔ, ngɔɔ jamɛ a be ɔ kɛ pee níhi nɛ ma ha nɛ o maa ya o hɛ mi konɛ ngɛ be kpiti mi ɔ, o nyɛ nɛ o dla o he kɛ ha baptisimi. Ke enɛ ɔ ngɛ o juɛmi mi ɔ, o kɛ otihi ma nyɛ maa ma o hɛ mi ngɛ níhi etɛ nɛ nyɛɛ se nɛ ɔ a mi: (1) níhi nɛ o heɔ yeɔ, (2) o je mi bami, kɛ (3) o bua nɛ maa jɔ níhi a he.

NÍHI NƐ O HEƆ YEƆ

3, 4. Mɛni jokuɛwi ma nyɛ maa kase ngɛ Timoteo he?

3 Mo susu bɔ nɛ o ma ha sane bimihi nɛ nyɛɛ se nɛ ɔ a heto ha a he: Mɛni he je nɛ i he ye kaa Mawu ngɛ ɔ? Mɛni he je nɛ i ngɛ nɔ mi mami kaa Baiblo ɔ je Mawu ngɔ ɔ? Mɛni he je nɛ i yeɔ Mawu mlaa amɛ a nɔ nɛ i pee we ye ní kaa nihi nɛ a ngɛ je ɔ mi ɔ? Sane bimi nɛ ɔmɛ a heto ɔ maa ye bua mo konɛ o ngɔ Paulo ga womi nɛ nyɛɛ se nɛ ɔ kɛ tsu ní: ‘Nyɛ yɔse níhi nɛ ji Mawu suɔmi nya ní kpakpahi nɛ sa e hɛ mi saminya, nɛ hi kɛ pi si ɔ.’ (Roma Bi 12:2) Mɛni he je e sa kaa o pee jã a?

Timoteo kplɛɛ anɔkuale ɔ nɔ, ejakaa e susu níhi nɛ e heɔ yeɔ ɔ a he, nɛ e ná nɔ mi mami kaa a ji anɔkuale

4 Ke o kase nɔ hyɛmi nɔ́ nɛ Timoteo pee ɔ, lɔ ɔ ma nyɛ maa ye bua mo. E yayo kɛ e na tsɔɔ lɛ Ngmami ɔ, enɛ ɔ he ɔ, e le Ngmami ɔ mi saminya. Se Paulo de Timoteo ke: ‘Anɔkuale ɔ nɛ a tsɔɔ mo nɛ o he ye ɔ, yaa nɔ nɛ o pɛtɛ he.’ (2 Timoteo 3:14, 15) Munyu nɛ ji “he ye” ɔ tsɔɔ “nɔ mi mami nitsɛnitsɛ nɛ a náa ngɛ nɔ́ ko mi kaa jamɛ a nɔ́ ɔ ji anɔkuale.” Enɛ ɔ he ɔ, Timoteo ná nɔ mi mami kaa e ma nyɛ maa na anɔkuale ɔ ngɛ Ngmami ɔ mi. Tsa pi e yayo kɛ e na a nɛ a de lɛ kaa e kplɛɛ anɔkuale ɔ nɔ. Mohu ɔ, e susu níhi nɛ e heɔ yeɔ ɔ a he, nɛ e ná nɔ mi mami kaa a ji anɔkuale.Kane Roma Bi 12:1.

5, 6. Mɛni he je nɛ e he hia kaa o kɛ o juɛmi nɛ to níhi a he saminya be mi nɛ o ji jokuɛ ɔ?

5 Nɛ mo hu nɛɛ? Eko ɔ, be saii ji nɛ ɔ nɛ o ba le anɔkuale ɔ. Ke jã a, lɛɛ mo kɛ ma o hɛ mi kaa o ma susu níhi nɛ o heɔ yeɔ ɔ a he, konɛ o le nɔ́ he je nɛ o heɔ jamɛ a ní ɔmɛ yeɔ ɔ. Lɔ ɔ ma ha nɛ o hemi kɛ yemi ɔ mi maa wa, nɛ e be hae nɛ o juami bimɛ, loo je ɔ susumi, loo mo nitsɛ o we akɔnɔ nɛ ha nɛ o pee juɛmi ko nɛ dɛ.

6 Benɛ o ji jokuɛ loloolo nɛ ɔ, ke o kɛ o juɛmi toɔ níhi a he saminya a, o ma nyɛ ma ha sane bimihi nɛ nyɛɛ se nɛ ɔ nɛ o juami bimɛ ma nyɛ ma bi mo ɔ a heto: ‘Mɛni he je nɛ o he ye wawɛɛ kaa Mawu ngɛ ɔ? Ke Mawu suɔ wɔ ɔ, lɛɛ kɛ e ba kɛɛ nɛ e ngmɛ blɔ nɛ ní yayamihi ngɛ nɔ yae ɔ? Mɛni tsɔɔ kaa Mawu ngɛ kɛ je neneene kɛ yaa neneene?’ Ke o dla o he ɔ, sane bimihi kaa jã a be hae nɛ o yi mi nɛ pee mo enyɔɔnyɔ, mohu ɔ, e maa wo mo he wami konɛ o kase Baiblo ɔ.

7-9. Moo tsɔɔ bɔ nɛ Intanɛti ɔ nɔ ní kasemi munyu nɛ ji “What Does the Bible Really Teach?” ɔ ma nyɛ maa ye bua mo konɛ o ná nɔ mi mami kaa níhi nɛ o kase ɔ ji anɔkuale ha.

7 Ke o toɔ o tsui si kɛ peeɔ dɛ he ní kasemi ɔ, lɔ ɔ maa ye bua mo nɛ o ma nyɛ ma ha sane bimihi a heto, o yi mi be mo  enyɔɔnyɔ pee, nɛ o ma ná nɔ mi mami kaa níhi nɛ o heɔ yeɔ ɔ ji anɔkuale. (Bɔfo Ɔmɛ A Ní Tsumi 17:11) Wa ngɛ womihi fuu nɛ ma nyɛ maa ye bua mo konɛ o pee jã. Nihi fuu na kaa ke a kase womiyo nɛ ji, The Origin of Life—Five Questions Worth Asking, kɛ womi nɛ ji, Is There a Creator Who Cares About You? ɔ, a náa he se. Jehanɛ hu ɔ, nihewi kɛ yihewi babauu náa ní kasemi munyu nɛ ji “What Does the Bible Really Teach?” nɛ a kɛ fɔɔ jw.org ɔ nɔ ɔ he se. O ma nyɛ maa na ngɛ BIBLE TEACHINGS ɔ sisi. A pee ní kasemi munyu nɛ ɔmɛ eko tsuaa eko konɛ e ye bua mo nɛ o ná nɔ mi mami kaa Baiblo ɔ mi munyuhi nɛ o kase ɔ ji anɔkuale.

8 Akɛnɛ o kaseɔ Baiblo ɔ momo he je ɔ, eko ɔ, o le sanehi nɛ a bi ngɛ ní kasemi munyu ɔ mi ɔ ekomɛ a hetohi. Se anɛ o ngɛ nɔ mi mami kaa o heto ɔmɛ da lo? Ní kasemi munyu ɔmɛ maa ye bua mo konɛ o susu ngmamihi a he saminya, nɛ e maa wo mo he wami konɛ o ngma nɔ́ he je nɛ o ngɛ nɔ mi mami ngɛ níhi nɛ o heɔ yeɔ ɔ a mi ɔ hulɔ. Lɔ ɔ maa ye bua mo nɛ o maa le bɔ nɛ o ma plɛ kɛ tsɔɔ nihi níhi nɛ o heɔ yeɔ ɔ a nya ha. Ke o nyɛɔ yaa Intanɛti ɔ nɔ ɔ, lɛɛ moo ngɔ ní kasemi munyu nɛ ji “What Does the Bible Really Teach?” ɔ kɛ tsu ní ke o ngɛ dɛ he ní kasemi pee, konɛ e ye bua mo nɛ o ná nɔ mi mami nɛ mi wa kaa níhi nɛ o heɔ yeɔ ɔ ji anɔkuale.

9 E sa nɛ o ná nɔ mi mami kaa anɔkuale ɔ ji nɛ ɔ nɛ. Lɔ ɔ ma dla mo kɛ ha baptisimi. Zangmayo ko de ke: “Loko ma ma ye juɛmi nya si kaa a baptisi mi ɔ, i kase Baiblo ɔ nɛ i na kaa anɔkuale jami ɔ ji nɛ ɔ nɛ. Nɛ daa ligbi ɔ, ye hemi kɛ yemi ɔ mi waa.”

O JE MI BAMI

10. Mɛni he je nɛ e da blɔ kaa Kristofo no nɛ a baptisi lɛ ɔ nɛ ngɔ ní tsumi kɛ piɛɛ e hemi kɛ yemi ɔ he ɔ?

10 Baiblo ɔ de ke: ‘Hemi kɛ yemi nɛ ní tsumi piɛɛ we he ɔ, e ji hemi kɛ yemi  gbogboe.’ (Yakobo 2:17) Ke o ngɛ nɔ mi mami nitsɛnitsɛ kaa níhi nɛ o heɔ yeɔ ɔ ji anɔkuale ɔ, e jeɔ kpo ngɛ o ní peepee mi. Lɔ ɔ ma ha nɛ ‘o maa pee o he klɔuklɔu, nɛ o maa ngɔ o he ngɔ ha Mawu’ kaa bɔ nɛ Baiblo ɔ tsɔɔ ɔ.Kane 2 Petro 3:11.

11. Ke a ke waa ‘pee wa he klɔuklɔu’ ɔ, mɛni lɔ ɔ tsɔɔ?

11 Ke a ke waa ‘pee wa he klɔuklɔu’ ɔ, mɛni lɔ ɔ tsɔɔ? Ke o ngɛ klɔuklɔu ɔ, lɔ ɔ tsɔɔ kaa o baa o je mi saminya. Kaa nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ, mo susu bɔ nɛ o ba o je mi ha nyɔhiɔ ekpa nɛ be ɔ he nɛ o hyɛ. Benɛ o kɛ ka ko kpe ɔ, anɛ o susu níhi a he saminya, nɛ o nyɛ nɛ o na slɔɔto nɛ ngɛ nɔ́ nɛ da kɛ nɔ́ nɛ dɛ a kpɛti lo? (Hebri Bi 5:14) Anɛ o kai be pɔtɛɛ komɛ nɛ o nyɛ da ka ko loo juami bi a nɔ nyɛmi nya lo? Ke o ya sukuu ɔ, anɛ nihi naa kaa o baa o je mi saminya lo? Anɛ o yeɔ Yehowa anɔkuale, aloo o peeɔ o ní kaa nihi nɛ o kɛ mɛ yaa sukuu ɔ konɛ a ko ye o he fɛu lo? (1 Petro 4:3, 4) Niinɛ, wɔ tsuo wa yi mluku. Be komɛ ɔ, nihi nɛ a ngɛ Yehowa sɔmɔe jehahi babauu ji nɛ ɔ po ɔ, e ma nyɛ maa pe mɛ zo nɛ e maa ye ha mɛ kaa a maa fiɛɛ kɛ tsɔɔ nihi. Se ke nɔ ko jɔɔ e he nɔ ha Mawu ɔ, e pee we lɛ zo kaa e ji Yehowa Odasefo no, enɛ ɔ he ɔ, e baa e je mi saminya.

12. Mɛni ji ní komɛ nɛ ke wa peeɔ ɔ, lɔ ɔ tsɔɔ kaa ‘wa ngɔ wa he kɛ ha Mawu,’ nɛ kɛ e sa kaa o na jamɛ a ní ɔmɛ ha kɛɛ?

12 Ke a ke ‘waa ngɔ wa he ngɔ ha Mawu’ ɔ, mɛni e tsɔɔ? Ní komɛ nɛ wa peeɔ kɛ tsɔɔ jã ji asafo mi kpehi kɛ fiɛɛmi nɛ wa yaa. Ekomɛ hu kɔɔ níhi nɛ wa peeɔ nɛ nihi nɛ kɛ a hɛngmɛ ɔ a he. Ní nɛ ɔmɛ ekomɛ ji sɔlemi kɛ dɛ he ní kasemi. Ke nɔ ko jɔɔ e he nɔ kɛ ha Yehowa a, e be ní nɛ ɔmɛ nae kaa tlomi. E maa pee e ní kaa Matsɛ David. E de ke: “Ye Mawu, i suɔ kaa ma pee o suɔmi nya ní; o mlaa a, a ngma ngɛ ye tsui mi.”La 40:8.

Anɛ o sɔleɔ kɛ biɔ Yehowa ní pɔtɛɛ komɛ lo, nɛ kɛ sɔlemi nɛ o sɔleɔ ɔ tsɔɔ kaa o suɔ Yehowa ha kɛɛ?

13, 14. Mɛni ma nyɛ maa ye bua mo konɛ o ‘ngɔ o he ngɔ ha Mawu,’ nɛ kɛ jokuɛwi komɛ ná he se ha kɛɛ?

13 Bɔ nɛ pee nɛ o nyɛ nɛ o na otihi nɛ o kɛ ma nyɛ maa ma o hɛ mi ɔ, moo hyɛ womi nɛ ji Questions Young People Ask—Answers That Work, Kpo 2 ɔ ba fa 308 kɛ 309 ɔ. O ma nyɛ maa ngma sane bimihi nɛ ngɛ lejɛ ɔ a heto: “Anɛ o sɔleɔ kɛ biɔ Yehowa ní pɔtɛɛ komɛ lo, nɛ kɛ sɔlemi nɛ o sɔleɔ ɔ tsɔɔ kaa o suɔ Yehowa ha kɛɛ?” “Mɛni ji ní komɛ nɛ o kɛ peeɔ o dɛ he ní kasemi?” “Ke o fɔli yɛ fiɛɛmi po ɔ, anɛ moo o yaa fiɛɛmi lo?” He ko ngɛ womi ɔ mi nɛ o ma nyɛ maa ngma otihi nɛ kɔɔ sɔlemi, dɛ he ní kasemi peemi, kɛ fiɛɛmi ní tsumi ɔ he nɛ o suɔ kaa o kɛ maa ma o hɛ mi ngɛ.

14 Jokuɛwi fuu nɛ a suɔ kaa a baptisi mɛ ɔ na kaa níhi nɛ ngɛ jamɛ a ba fa amɛ a mi ɔ a he hia. Nyɛmiyo wayoo ko nɛ a tsɛɛ lɛ ke Tilda a de ke: “Womi nɛ ɔ ye bua mi nɛ i ngɔ otihi kɛ ma ye hɛ mi. Bɔɔbɔɔbɔɔ ɔ, i nyɛ su jamɛ a oti ɔmɛ a he, nɛ jeha kake se ɔ, ye he su kɛ ha baptisimi.” Nyɛminyumu wayoo ko nɛ a tsɛɛ lɛ ke Patrick ɔ hu pee jã nɛ e ye manye. E de  ke, “I le otihi nɛ i kɛ ma ye hɛ mi ɔ momo, se akɛnɛ i ngma jamɛ a oti ɔmɛ kɛ fɔ si he je ɔ, i bɔ mɔde wawɛɛ nɛ i nyɛ su a he.”

Ke o fɔli kpa Yehowa sɔmɔmi po ɔ, anɛ o maa ya nɔ ma sɔmɔ lɛ lo? (Hyɛ kuku 15)

15. Moo tsɔɔ nɔ́ he je nɛ e sa kaa nɔ nitsɛ nɛ e mwɔ e yi mi kpɔ kaa e maa jɔɔ e he nɔ ha Yehowa a.

15 Sane bimihi nɛ ngɛ ba fa nɛ ɔmɛ a mi ɔ a kpɛti kake lɛ nyɛɛ se nɛ ɔ nɛ: “Ke o fɔli kɛ o huɛmɛ kpa Yehowa sɔmɔmi po ɔ, anɛ mohu o ma kpa lo?” Ke o jɔɔ o he nɔ ha Yehowa nɛ o ha nɛ a baptisi mo ɔ, huɛ bɔmi ma ba hi o kɛ Yehowa nyɛ kpɛti. Enɛ ɔ he ɔ, tsa pi o fɔli aloo nɔ kpa ko nɛ maa tsɔɔ mo nɔ́ nɛ e sa kaa o pee ha Yehowa. Ke o pee o he klɔuklɔu, nɛ o ngɔ o he kɛ ha Mawu ɔ, lɔ ɔ tsɔɔ kaa o ngɛ nɔ mi mami kaa o na anɔkuale ɔ, nɛ o suɔ kaa o maa ye Mawu mlaa amɛ a nɔ. Lɔ ɔ ma ha nɛ e be kɛe nɛ o he maa su kɛ ha baptisimi.

O BUA NƐ JƆ NÍHI A HE

16, 17. (a) Mɛni nɛ e sa kaa e wo nɔ ko he wami konɛ e ba pee Kristofo no? (b) Mɛni o maa pee kɛ tsɔɔ kaa o bua jɔ kpɔmi nɔ́ ɔ he? Mo ha enɛ ɔ he nɔ hyɛmi nɔ́.

16 Ligbi ko ɔ, nyumu ko nɛ e le Mose Mlaa a wawɛɛ ɔ bi Yesu ke: “mlaa a te nɔ́ nɛ pe kulaa nɛɛ?” Yesu ha lɛ heto ke:  “Suɔ Nyɔmtsɛ, o Mawu ɔ kɛ o tsui tsuo, kɛ o klaa tsuo, kɛ o juɛmi tsuo.” (Mateo 22:35-37) Yesu tsɔɔ kaa suɔmi nɛ nɔ ko ngɛ kɛ ha Yehowa a ji nɔ́ nɛ e sa kaa e wo lɛ he wami konɛ e ha nɛ a baptisi lɛ nɛ e ba pee Kristofo no. Níhi nɛ o ma nyɛ maa pee konɛ suɔmi nɛ o ngɛ ha Yehowa a mi nɛ wa a a kpɛti kake ji kpɔmi nɔ́ ɔ he nɛ o ma susu saminya. Kpɔmi nɔ́ ɔ ji nike ní nɛ pe kulaa nɛ Mawu kɛ ha adesahi. (Kane 2 Korinto Bi 5:14, 15; 1 Yohane 4:9, 19.) Ke o pee jã a, o maa na kaa o bua maa jɔ nike ní nɛ se be nɛ ɔ he.

17 Nɔ́ hetomi nɔ́ nɛ nyɛɛ se nɛ ɔ ma ha nɛ o na bɔ nɛ e sa kaa o pee o ní ngɛ kpɔmi nɔ́ ɔ he ha: Moo ngɔ lɛ kaa o ngɛ mue ngɛ pa ko mi nɛ nɔ ko ba je mo. Ke e je mo kɛ ba kpo ta a, anɛ nɔ́ nɛ o maa pee kɛkɛ ji kaa o maa ho we mi ya, nɛ o ma ya tsu o he, nɛ o hɛ maa je nɔ́ nɛ nɔ ɔ pee ha mo ɔ nɔ lo? Dɛbi! O bua maa jɔ kaa jamɛatsɛ ɔ he o yi wami, nɛ o maa na lɛ si! Jã kɛ̃ nɛ e sa kaa waa na Yehowa kɛ Yesu si wawɛɛ ngɛ kpɔmi nɔ́ ɔ he je. Wa maa pee mɛ pɛ a suɔmi nya ní! A kpɔ̃ wɔ kɛ je yayami kɛ gbenɔ dɛ mi. Akɛnɛ Yehowa kɛ Yesu suɔ wɔ he je ɔ, amlɔ nɛ ɔ, wa ngɛ hɛ kɛ nɔ fɔmi kaa wa maa hi zugba a nɔ ngɛ Paradeiso mi kɛ ya neneene!

18, 19. (a) Mɛni he je nɛ e sɛ nɛ o ye gbeye kaa o maa ngɔ o he kɛ ha Yehowa a? (b) Ngɛ mɛni blɔ nɔ nɛ ke o sɔmɔ Yehowa a, o si himi maa pee kpakpa?

18 Anɛ o bua jɔ nɔ́ nɛ Yehowa pee ha mo ɔ he lo? Ke jã a, lɛɛ e sa nɛ o jɔɔ o he nɔ kɛ ha Yehowa nɛ o ha nɛ a baptisi mo. Ke o jɔɔ o he nɔ ha Mawu ɔ, lɔ ɔ tsɔɔ kaa o wo lɛ si kaa o ma sɔmɔ lɛ o wami be tsuo. Anɛ e sa kaa o ye gbeye kaa o maa pee jã lo? Dɛbi! Yehowa suɔ nɛ e hi ha mo, nɛ e maa jɔɔ nihi nɛ a peeɔ e suɔmi nya ní ɔ. (Hebri Bi 11:6) Ke o jɔɔ o he nɔ ha Yehowa nɛ o ha nɛ a baptisi mo ɔ, o si himi maa pee kpakpa! Nyɛminyumu ko nɛ e ha nɛ a baptisi lɛ loko e ye jeha 20, nɛ amlɔ nɛ ɔ, e ye jeha 24 ɔ de ke, “Ke i wa pe jã loko i ha nɛ a baptisi mi ɔ, eko ɔ, i ko nu níhi a sisi wawɛɛ, se ye he nɔ nɛ i jɔɔ ha Yehowa a po ye he piɛ nɛ i dí je mi níhi a se.”

Satan foɔ lɛ pɛ e nɔ́ mi, nɛ e susuu we o he

19 Yehowa suɔ nɛ e hi ha mo. Se Satan foɔ lɛ pɛ e nɔ́ mi, nɛ e susuu we o he. Ke o nyɛɛ e se ɔ, e be mo nɔ́ kpakpa ko hae. E be nɔ́ kpakpa ko nɛ e ma ha mo. E be sane kpakpa ko, nɛ e be hɛ nɔ kami ko hulɔ. E be hae nɛ o ná si himi kpakpa hwɔɔ se, ejakaa lɛ nitsɛ hu e be si himi kpakpa náe hwɔɔ se!Kpojemi 20:10.

20. Mɛni jokuɛ ko ma nyɛ maa pee konɛ e jɔɔ e he nɔ ha Yehowa nɛ a baptisi lɛ? (Hyɛ daka nɛ e yi ji, “Níhi Nɛ Maa Ye Bua Mo Konɛ O Ya O Hɛ Mi” ɔ hulɔ.)

20 O he nɔ nɛ o maa jɔɔ ha Yehowa a ji yi mi kpɔ nɛ he hia pe kulaa nɛ e sa kaa o mwɔ. Anɛ o dla o he kaa o maa pee jã lo? Ke jã a, lɛɛ koo ye gbeye kaa o maa pee jã. Se ke o susu kaa o dla we o he ɔ, mo ha nɛ níhi nɛ o kase ngɛ munyu nɛ ɔ mi ɔ nɛ ye bua mo konɛ o ya o hɛ mi. Paulo de nyɛmimɛ nɛ a hi Filipi ɔ kaa a ya nɔ nɛ a hɛɛ níhi nɛ a kase ɔ mi nɛ wa. (Filipi Bi 3:16) Ke o kɛ ga womi nɛ ɔ tsu ní ɔ, e be kɛe nɛ o maa suɔ kaa o maa jɔɔ o he nɔ kɛ ha Yehowa nɛ o ma ha nɛ a baptisi mo.