Yaa mi ní ɔ nɔ

Yaa munyuyi tsɔwi ɔmɛ a nɔ

Yaa e mi ní ɔ mi

Yehowa Odasefohi

Dangme

Hwɔɔmi Mɔ—Nɔ́ Nɛ A Maa Kase  |  March 2016

Jokuɛwi—Anɛ Nyɛ Dla Nyɛ He Kɛ Ha Baptisimi Lo?

Jokuɛwi—Anɛ Nyɛ Dla Nyɛ He Kɛ Ha Baptisimi Lo?

“Ke nɔ ko ngɛ hlae nɛ e ma mɔ ɔ, kekleekle ɔ, e hii si nɛ e buu nya, nɛ e hyɛɛ kaa e ngɛ sika nɛ maa su nya gbemi lo.”—LUKA 14:28.

LAHI: 6, 34

A ngma munyu nɛ ɔ kɛ nɔ́ nɛ nyɛɛ enɛ ɔ se ɔ kɛ ha jokuɛwi nɛ a suɔ kaa a baptisi mɛ ɔ

1, 2. (a) Mwɔnɛ ɔ, mɛni haa Mawu we bi bua jɔmi? (b) Mɛni fɔli nɛ a ji Kristofohi kɛ asafo mi nikɔtɔmahi ma nyɛ maa pee kɛ ye bua jokuɛwi konɛ a nu baptisimi sisi?

ASAFO MI NƆKƆTƆMA ko de Christopher nɛ e ye jeha 12 ɔ ke, “I le mo kɛ je o jokuɛ mi tɔ̃ɔ, nɛ benɛ i nu kaa o suɔ kaa a baptisi mo ɔ, ye bua jɔ. Se i suɔ nɛ ma bi mo sane nɛ ɔ, ‘Mɛni he je nɛ o suɔ kaa a baptisi mo ɔ.’” Asafo mi nɔkɔtɔma nɛ ɔ le nɔ́ he je nɛ e bi jamɛ a sane ɔ. Daa jeha a, wa naa kaa jokuɛwi akpehi abɔ haa nɛ a baptisiɔ mɛ, nɛ enɛ ɔ haa nɛ wa bua jɔɔ. (Fiɛlɔ 12:1) Se e sa kaa fɔli nɛ a ji Kristofohi kɛ asafo mi nikɔtɔmahi nɛ a ye bua jokuɛwi nɛ a le nɔ́ nɛ baptisimi tsɔɔ konɛ mɛ nitsɛmɛ a mwɔ a yi mi kpɔ ngɛ he.

2 Wa kase ngɛ Baiblo ɔ mi kaa ke nɔ ko jɔɔ e he nɔ nɛ a baptisi lɛ ɔ, lɔ ɔ tsɔɔ kaa nɔ ɔ je si himi ehe ko sisi kaa Kristofo no. Si himi ehe nɛ ɔ ma ha nɛ Yehowa maa jɔɔ lɛ, se  Satan hu maa te si kɛ wo lɛ. (Abɛ 10:22; 1 Petro 5:8) Enɛ ɔ he ɔ, e sa kaa fɔli nɛ a ji Kristofohi ɔ nɛ a ná deka kɛ tsɔɔ a bimɛ ní, konɛ a bimɛ ɔmɛ nɛ a le nɔ́ nɛ Kristo kaselɔ peemi tsɔɔ tutuutu. Ngɛ jokuɛwi nɛ a fɔli be asafo ɔ mi ɔ a blɔ fa mi ɔ, asafo mi nikɔtɔmahi jeɔ suɔmi mi nɛ a yeɔ bua mɛ konɛ a nu a he nɔ nɛ a maa jɔɔ nɛ́ a baptisi mɛ ɔ sisi saminya. (Kane Luka 14:27-30.) Kaa bɔ nɛ ke nɔ ko maa ma tsu nɛ ja e dla e he saminya loko e ma nyɛ maa gbe nya a, jã kɛ̃ nɛ e sa kaa jokuɛwi hu nɛ a dla a he saminya loko a baptisi mɛ. Lɔ ɔ ma ha nɛ a ma nyɛ ma sɔmɔ Yehowa ngɛ anɔkuale mi “kɛ ya su nyagbe.” (Mateo 24:13) Mɛni maa ye bua jokuɛwi konɛ a nyɛ nɛ a fia a pɛɛ si kaa a ma sɔmɔ Yehowa a wami be tsuo? Nyɛ ha nɛ waa hyɛ.

3. (a) Mɛni he je nɛ munyu nɛ Yesu kɛ Petro tu ɔ ha nɛ wa na kaa baptisimi he hia a? (Mateo 28:19, 20; 1 Petro 3:21) (b) Mɛni sane bimihi a he wa ma susu, nɛ mɛni he je?

3 Anɛ o ji jokuɛ nɛ o suɔ kaa a baptisi mo lo? Ke jã a, lɛɛ o kɛ oti kpakpa ma o hɛ mi! E ji he blɔ ngua nɛ o ma ná kaa a maa baptisi mo kaa Yehowa Odasefo no. Jehanɛ hu ɔ, e ji nɔ́ ko nɛ e sa kaa Kristofo no nɛ pee, nɛ ja nɔ ko pee jã loko a ma he e yi wami ngɛ amanehlu ngua a mi. (Mateo 28:19, 20; 1 Petro 3:21) Ke o ha nɛ a baptisi mo ɔ, lɔ ɔ tsɔɔ kaa o wo Yehowa si kaa o ma sɔmɔ lɛ o wami be tsuo. O maa suɔ kaa o maa ye si womi nɛ ɔ nɔ. Enɛ ɔ he ɔ, sane bimihi nɛ nyɛɛ se nɛ ɔ maa ye bua mo konɛ o hyɛ kaa o dla o he kɛ ha baptisimi aloo o dla we o he: (1) Anɛ i wa ngɛ mumi mi bɔ nɛ sa nɛ ma nyɛ ma mwɔ ye yi mi kpɔ kaa a baptisi mi lo? (2) Anɛ imi nitsɛ nɛ i suɔ kaa a baptisi mi lo? (3) Ke a ke nɔ ko jɔɔ e he nɔ kɛ ha Yehowa a, anɛ i nu sisi lo? Nyɛ ha nɛ wa susu sane bimi nɛ ɔmɛ a he nɛ waa hyɛ.

KE O WA NGƐ MUMI MI BƆ NƐ SA

4, 5. (a) Mɛni he je nɛ tsa pi nikɔtɔmahi pɛ nɛ e sa kaa a baptisi mɛ ɔ? (b) Ke a ke Kristofo no ko wa ngɛ mumi mi ɔ, mɛni lɔ ɔ tsɔɔ?

4 Baiblo ɔ tsɔɔ we kaa nikɔtɔmahi pɛ nɛ e sa kaa a baptisi mɛ, nɛ e tsɔɔ we jeha pɔtɛɛ nɛ e sa kaa nɔ ko nɛ ye loko a baptisi lɛ hulɔ. Abɛ 20:11 ɔ de ke: “Jokuɛyo tete po e ní peemi níhi a kɛ yoɔ lɛ kaa e yeɔ anɔkuale, loo e peeɔ nɔ́ nɛ da.” Enɛ ɔ he ɔ, jokuɛ po ma nyɛ maa le nɔ́ nɛ da, nɛ e ma nyɛ maa jɔɔ e he nɔ kɛ ha e Bɔlɔ ɔ. Ke jã a, lɛɛ baptisimi he hia, nɛ e da blɔ kaa jokuɛ ko nɛ e kɛ e ní peepee tsɔɔ kaa e wa ngɛ mumi mi ɔ, maa jɔɔ e he nɔ ha Yehowa.Abɛ 20:7.

5 Ke a ke nɔ ko wa ngɛ mumi mi ɔ, kɛ lɔ ɔ tsɔɔ kɛɛ? Pi be tsuaa be nɛ jeha nɛ  nɔ ko ye, loo bɔ nɛ e nɔmlɔ tso ngɛ ha a nɛ tsɔɔ kaa e wa ngɛ mumi mi. Baiblo ɔ tsɔɔ kaa nihi nɛ a wa ngɛ mumi mi ɔ, a “tsɔse a juɛmi” nɛ a le slɔɔto nɛ ngɛ kpakpa kɛ yayami a kpɛti. (Hebri Bi 5:14) Nɔ nɛ wa ngɛ mumi mi ɔ le nɔ́ nɛ da, nɛ e jeɔ e tsui mi nɛ e mwɔɔ e yi mi kpɔ kaa e maa pee nɔ́ nɛ da. Enɛ ɔ he ɔ, nihi be nyɛe maa nyɛ e nɔ kaa e pee nɔ́ yayami ko. Jehanɛ hu ɔ, e hyɛ we blɔ kaa nɔ ko nɛ tsɔɔ lɛ kaa e pee nɔ́ nɛ da. Ke a baptisi jokuɛ ko ɔ, a hyɛɔ blɔ kaa ke e ya je he ko nɛ e fɔli loo nɔkɔtɔma ko be lejɛ ɔ, e maa pee nɔ́ nɛ da.—Kɛ to Filipi Bi 2:12 ɔ he.

6, 7. (a) Moo tsɔɔ haomi komɛ nɛ Daniel kɛ kpe benɛ e ngɛ Babilon ɔ. (b) Mɛni Daniel pee kɛ tsɔɔ kaa e wa ngɛ mumi mi?

6 Anɛ jokuɛ ko ma nyɛ maa pee e ní jã lo? Nyɛ ha wa susu Daniel nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ he nɛ waa hyɛ. Benɛ a nu lɛ kɛ je e fɔli a he kɛ ho Babilon ya a, eko ɔ, jamɛ a be ɔ mi ɔ, e wɛ kulaa. Benɛ Daniel ke e hɛliɔ si ɔ, e ya je nihi nɛ a yi Mawu mlaahi a nɔ ɔ a kpɛti. Se nyɛ ha nɛ wa susu si fɔfɔɛ nɛ Daniel ya je mi ɔ he saminya. A buɔ lɛ wawɛɛ ngɛ Babilon. E piɛɛ nihewi nɛ a je blɔ hla mɛ kaa a sɔmɔ matsɛ ɔ a he. (Daniel 1:3-5, 13) Daniel ná blɔ nya ngua ngɛ Babilon. Eko ɔ, kaa e ngɛ Israel ɔ, e ko ná we jamɛ a blɔ nya a.

7 Lɔ ɔ he ɔ, kɛ jokuɛ Daniel pee e ní ha kɛɛ? Anɛ e ngmɛ blɔ konɛ Babilon bi ɔmɛ nɛ a ha nɛ e tsake e je mi bami, loo a ha nɛ e hemi kɛ yemi ɔ mi nɛ gbɔjɔ lo? E ngmɛ́ blɔ kɔkɔɔkɔ! Baiblo ɔ tsɔɔ kaa benɛ Daniel ngɛ Babilon ɔ, e ‘mwɔ  e yi mi kpɔ kaa e be e he blee,’ nɛ e maa yu e he ngɛ níhi nɛ kɔ lakpa jami he ɔ a he. (Daniel 1:8) Nɔ́ nɛ e pee ɔ tsɔɔ kaa e wa ngɛ mumi mi!

Ke jokuɛ ko wa ngɛ mumi mi ɔ, e pee we e ní kaa nɔ ko nɛ e kɛ je ɔ bɔɔ ngɛ sukuu nɛ́ ke e ba Matsɛ Yemi Asa a nɔ ɔ, e peeɔ e ní kaa Mawu huɛ (Hyɛ kuku 8)

8. Mɛni o ma nyɛ maa kase ngɛ Daniel nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ mi?

8 Mɛni o ma nyɛ maa kase ngɛ Daniel nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ mi? Ke jokuɛ ko wa ngɛ mumi mi niinɛ ɔ, e maa hɛɛ e hemi kɛ yemi ɔ mi wawɛɛ ngɛ haomi behi po a mi. E be e ní pee kaa akpasi (agama) nɛ e tsakeɔ e su konɛ e kɛ su nɛ ngɛ he nɛ e ya je ɔ nɛ kɔ. Nɔ nɛ peeɔ e ní kaa akpasi ɔ, ke e ya Matsɛ Yemi Asa a nɔ ɔ, e haa nɛ nihi naa lɛ kaa e ji Mawu huɛ, se ke e ya sukuu ɔ, e peeɔ e ní kaa nihi nɛ a ngɛ je ɔ mi ɔ. Nɔ nɛ wa ngɛ mumi mi ɔ, pee we e ní jã. Mohu ɔ, ke e ba kaa e kɛ ka ko kpe po ɔ, e maa ye Yehowa anɔkuale.Kane Efeso Bi 4:14, 15.

Ke jokuɛ ko wa ngɛ mumi mi ɔ, e maa hɛɛ e hemi kɛ yemi ɔ mi wawɛɛ ngɛ haomi behi po a mi

9, 10. (a) Ke jokuɛ ko susu bɔ nɛ e pee e ní ha benɛ e kɛ ka ko kpe lingmi nɛ ɔ he ɔ, kɛ lɔ ɔ maa ye bua lɛ kɛɛ? (b) Mɛni baptisimi tsɔɔ?

9 Ngɛ anɔkuale mi ɔ, wɔ tsuo wa yi mluku. Nikɔtɔmahi kɛ jokuɛwi tsuo tɔ̃ɔ be komɛ. (Fiɛlɔ 7:20) Se ke o suɔ kaa a baptisi mo ɔ, juɛmi ngɛ mi kaa o maa hyɛ ke ji o suɔ niinɛ kaa o maa ye Yehowa mlaa amɛ a nɔ lo. Mo bi o he ke, ‘Be saii ji nɛ ɔ, anɛ i yeɔ Yehowa mlaa amɛ a nɔ lo?’ Lingmi nɛ ɔ nɛ o kɛ ka ko kpe ɔ, kɛ o pee o ní ha kɛɛ? Anɛ o nyɛ nɛ o pee nɔ́ nɛ da lo? Kaa bɔ nɛ e ba ngɛ Daniel blɔ fa mi ɔ, anɛ mo hu nɔ ko wo mo he wami kaa o di níhi nɛ ngɛ Satan je ɔ mi ɔ a se lo? Ke nɔ́ ko kaa jã ngɛ o hemi kɛ yemi ɔ kae ɔ, anɛ o nyɛɔ yɔseɔ nɔ́ nɛ Yehowa suɔ lo?Efeso Bi 5:17.

10 Mɛni he je nɛ e he hia kaa o le sane bimihi nɛ a wo ta a a heto ɔ? Ejakaa lɔ ɔ maa ye bua mo nɛ o maa na kaa hɛdɔ ngɛ baptisimi he wawɛɛ. Baptisimi haa nɛ nihi naa kaa o kɛ Yehowa so somi ko nɛ he hia. Lɔ ɔ tsɔɔ kaa o wo Yehowa si kaa o ma suɔ lɛ, nɛ o kɛ o tsui tsuo ma sɔmɔ lɛ o wami be tsuo. (Marko 12:30) E sa kaa nɔ fɛɛ nɔ nɛ a baptisi lɛ ɔ nɛ fia e pɛɛ si kaa e maa ye si nɛ e wo Yehowa a nɔ.Kane Fiɛlɔ 5:4, 5.

ANƐ MO NITSƐ LƐ O SUƆ KAA A BAPTISI MO LO?

11, 12. (a) Ke nɔ ko ngɛ juɛmi pee kaa a baptisi lɛ ɔ, mɛni nɔ mi mami e sa kaa e ná? (b) Mɛni maa ye bua mo konɛ o na baptisimi kaa bɔ nɛ Yehowa naa lɛ ɔ?

11 Baiblo ɔ tsɔɔ kaa Yehowa we bi tsuo “maa ngɔ a he kɛ ha ngɛ mɛ nitsɛmɛ a suɔmi nya,” nɛ jokuɛwi po maa pee jã. (La 110:3) Enɛ ɔ he ɔ, ke nɔ ko suɔ kaa a baptisi lɛ ɔ, e sa nɛ lɛ nitsɛ e je e tsui mi nɛ e pee jã. Eko ɔ, e ma bi nɛ o kpa o mi nɛ o hyɛ kaa mo nitsɛ lɛ o suɔ kaa o maa pee jã lo, titli ɔ, ke o ji nɔ ko nɛ a tsɔse lɛ ngɛ anɔkuale ɔ mi.

12 Eko ɔ, benɛ o ngɛ wae ɔ, o na kaa a baptisi o huɛmɛ kɛ o nyɛmimɛ ɔmɛ a ti ni komɛ. Ko susu kaa e sa nɛ a baptisi mo akɛnɛ o wa kɛ su he ko, aloo a ngɛ nɔ fɛɛ nɔ baptisie ɔ he je. Mɛni o maa  pee konɛ o nyɛ nɛ o na baptisimi kaa bɔ nɛ Yehowa naa lɛ ɔ? Mo susu nɔ́ he je nɛ baptisimi he hia a he saminya. O maa na yi mi tomi kpakpahi a he je nɛ baptisimi he hia a ngɛ munyu nɛ ɔ kɛ munyu nɛ nyɛɛ enɛ ɔ se ɔ mi.

13. Kɛ o ma plɛ kɛ le kaa yi mi kpɔ nɛ o mwɔ kaa a baptisi mo ɔ je o tsui mi loo e ji o tsui mi ha kɛɛ?

13 Blɔ kake nɛ o maa gu nɔ kɛ na kaa yi mi kpɔ nɛ o mwɔ kaa a baptisi mo ɔ je o tsui mi loo e ji o tsui mi ɔ ji, nɛ o maa hyɛ bɔ nɛ o sɔleɔ ha. Anɛ o pɔɔ sɔlemi lo? Ke o ngɛ sɔlee ɔ, anɛ o woɔ níhi pɔtɛɛ nɛ o suɔ kaa Yehowa nɛ e pee ha mo ɔ ta lo? Sane bimi nɛ ɔmɛ a heto ɔmɛ ma nyɛ ma ha nɛ o yɔse ke ji huɛ bɔmi gbagbanii ngɛ o kɛ Yehowa nyɛ kpɛti aloo nɔ́ ko be kaa jã. (La 25:4) Behi fuu ɔ, Yehowa guɔ Baiblo ɔ nɔ kɛ haa wa sɔlemi ɔmɛ a heto. Enɛ ɔ he ɔ, blɔ kpa ko nɛ o ma nyɛ maa gu nɔ kɛ na kaa o suɔ wawɛɛ kaa huɛ bɔmi gbagbanii nɛ hi o kɛ Yehowa nyɛ kpɛti konɛ o sɔmɔ lɛ ji, nɛ o maa hyɛ bɔ nɛ o kaseɔ ní ha. (Yoshua 1:8) Mo bi o he ke: ‘Anɛ i kaseɔ Baiblo ɔ ngɛ ye dɛ he daa lo? Anɛ i jeɔ ye tsui mi nɛ i kɛ ye he woɔ wa weku Mawu jami ɔ mi lo?’ Sane bimi nɛ ɔmɛ maa ye bua mo konɛ o hyɛ kaa yi mi kpɔ nɛ o mwɔ kaa a baptisi mo ɔ je o tsui mi loo e ji o tsui mi.

NƆ́ NƐ HE NƆ JƆƆMI TSƆƆ

14. Moo tsɔɔ slɔɔto nɛ ngɛ he nɔ jɔɔmi kɛ baptisimi a kpɛti.

14 Eko ɔ, jokuɛwi komɛ be slɔɔto tutuutu nɛ ngɛ he nɔ jɔɔmi kɛ baptisimi a kpɛti ɔ lee. A ti ni komɛ ma nyɛ maa tsɔɔ kaa a jɔɔ a he nɔ ha Yehowa, se a dla we a he kɛ ha baptisimi. Se anɛ e ma nyɛ maa ba jã lo? Ke nɔ ko jɔɔ e he nɔ ɔ, lɔ ɔ tsɔɔ kaa nɔ ɔ sɔle nɛ e wo Yehowa si kaa e ma sɔmɔ lɛ e wami be tsuo. Ke nɔ ɔ ha nɛ a baptisi lɛ ɔ, lɔ ɔ tsɔɔ kaa e suɔ kaa nihi nɛ a le kaa e jɔɔ e he nɔ ha Yehowa momo. Enɛ ɔ he ɔ, loko o ma ha nɛ a baptisi mo ɔ, e he hia nɛ o le nɔ́ nɛ he nɔ jɔɔmi kɛ ha Mawu ɔ tsɔɔ.

15. Mɛni ji he nɔ jɔɔmi?

15 Ke o jɔɔ o he nɔ ha Yehowa a, lɔ ɔ tsɔɔ kaa o de Yehowa kaa kɛ je jamɛ a ligbi ɔ nɔ kɛ ya a, e nɔ ji mo. O wo Yehowa si kaa sɔmɔmi nɛ o ma sɔmɔ lɛ ɔ ji nɔ́ nɛ he hia mo pe kulaa ngɛ o si himi mi. (Kane Mateo 16:24.) Hɛdɔ ngɛ si nɛ ɔ nɛ o wo Mawu ɔ he wawɛɛ! (Mateo 5:33) Ke jã a, lɛɛ mɛni o maa pee kɛ tsɔɔ kaa o le kaa amlɔ nɛ ɔ, o ngɛ kɛ ha Yehowa, se pi kɛ ha mo nitsɛ o he?Roma Bi 14:8.

16, 17. (a) Ke a ke nɔ ko kɛ e he ha Yehowa a, mɛni nɔ́ hetomi nɔ́ nɛ o kɛ maa tsɔɔ nya? (b) Ke nɔ ko jɔɔ e he nɔ ha Yehowa a, mɛni e ngɛ Yehowa dee?

16 Ha wa susu nɔ hyɛmi nɔ́ nɛ ɔ he nɛ waa hyɛ. Moo ngɔ lɛ kaa o huɛ ko he lɔle kɛ ke mo. E ngɔ lɔle ɔ he womihi tsuo kɛ ha mo nɛ e de mo ke: “O lɔle ji nɛ ɔ nɛ.” Se o huɛ ɔ de mo ke: “I suɔ nɛ safe ɔ nɛ hi ye dɛ. Imi nɛ ma hi lɔle ɔ hɛɛe, se pi mo.” Anɛ o ma susu kaa e kɛ lɔle ɔ ke mo niinɛ lo? Kɛ o maa na o huɛ ɔ nɛ e ke mo lɔle ɔ ha kɛɛ?

17 Ke nɔ ko jɔɔ e he nɔ ha Yehowa a, lɔ ɔ tsɔɔ kaa e ngɛ Mawu dee ke: “I ngɔ ye he ha mo. I ngɛ kɛ ha mo.” Yehowa ngɛ he blɔ nɛ e hyɛɔ blɔ kaa jamɛatsɛ ɔ maa ye si nɛ e wo lɛ ɔ nɔ. Se ke  jamɛatsɛ ɔ gbo Yehowa nɔ tue nɛ e ju si nɛ e kɛ nɔ ko nɛ e sɔmɔ we Mawu ngɛ nyɛɛe konɛ a sɛ gba si himi mi hu nɛɛ? Aloo ke jamɛatsɛ ɔ ngɛ ní tsumi ko tsue nɛ lɔ ɔ ha nɛ e kɛ be bɔɔ ko pɛ yaa fiɛɛmi, loo e poɔ asafo mi kpehi a mi hu nɛɛ? Ke e pee jã a, lɛɛ e yi si nɛ e wo Yehowa a nɔ. E ngɛ kaa nɔ ɔ nɛ e ke e huɛ lɔle se e ha we lɛ safe ɔ. Ke wa jɔɔ wa wami nɔ kɛ ha Yehowa a, wa ngɛ lɛ dee ke, ‘Yehowa, i ngɛ kɛ ha mo, se pi kɛ ha imi nitsɛ ye he.’ Enɛ ɔ he ɔ, be fɛɛ be ɔ, wa maa pee nɔ́ nɛ Yehowa suɔ, ke wɔɔ wa bua jɔɛ jamɛ a nɔ́ ɔ he po. Nyɛ ha nɛ waa kase Yesu. E de ke: “I je hiɔwe kɛ ba nɛ ma ba pee nɔ nɛ tsɔ mi ɔ suɔmi nya ní, se pi imi nitsɛ ye suɔmi nya ní.”Yohane 6:38.

Baptisimi ji nɔ́ ko nɛ hɛdɔ ngɛ he, nɛ e ji he blɔ ngua nɛ nɔ ko ma ná

18, 19. (a) Mɛni blɔ nɔ munyu nɛ Rose kɛ Christopher tu ɔ tsɔɔ kaa ke a baptisi nɔ ko ɔ, lɔ ɔ ngɔɔ jɔɔmi kɛ baa? (b) Kɛ o naa he blɔ nɛ o ma ná kaa o ma ha nɛ a baptisi mo ɔ ha kɛɛ?

18 E ngɛ heii kaa baptisimi ji nɔ́ ko nɛ hɛdɔ ngɛ he. E ji he blɔ ngua nɛ nɔ ko ma ná kaa e maa jɔɔ e he nɔ kɛ ha Yehowa nɛ a baptisi lɛ. Jokuɛwi nɛ a suɔ Yehowa, nɛ a nu he nɔ jɔɔmi sisi saminya a, lilaa we si kaa a maa jɔɔ a he nɔ ha Mawu nɛ a baptisi mɛ. Ke a pee jã a, a pia we a he. Yoyo ko nɛ a tsɛɛ lɛ ke Rose nɛ a baptisi lɛ ɔ de ke: “I suɔ Yehowa, nɛ nɔ́ kpa ko be nɛ ma ha mi bua jɔmi pe Yehowa sɔmɔmi. I pia we ye he gblegbleegble kaa i ha nɛ a baptisi mi.”

19 Nɛ Christopher nɛ wa wo e ta kɛ sɛ hlami ɔ hu nɛɛ? Kɛ e naa yi mi kpɔ nɛ e mwɔ nɛ e ha nɛ a baptisi lɛ benɛ e ye jeha 12 ɔ ha kɛɛ? E tsɔɔ kaa e bua jɔ kaa e ma e juɛmi nya si jã. E bɔni sɔmɔmi kaa daa blɔ gbalɔ benɛ e ye jeha 17 ɔ, nɛ benɛ e ye jeha 18 ɔ, e bɔni sɔmɔmi kaa asafo mi sɔmɔlɔ. Mwɔnɛ ɔ, e ngɛ sɔmɔe ngɛ Betel. E de ke: “Yi mi kpɔ nɛ i mwɔ nɛ a baptisi mi ɔ da. I kɛ ye wami tsuo ngɛ Yehowa kɛ e we asafo ɔ sɔmɔe.” Ke o suɔ kaa a baptisi mo ɔ, kɛ o ma plɛ kɛ dla o he ha kɛɛ? Ní kasemi nɛ nyɛɛ enɛ ɔ se ɔ ma ha sane bimi nɛ ɔ heto.